68 milijard prihodkov ni bilo dovolj za Wall Street, Nvidia na najslabšem dnevu v desetih mesecih

Delnica Nvidie je v četrtek doživela najhujši padec v zadnjih desetih mesecih, čeprav je vodilni proizvajalec čipov za umetno inteligenco dan prej presegel vse napovedi analitikov. Prihodki so zrasli za 73 odstotkov, napoved za prihodnje četrtletje je presegla pričakovanja za več kot pet milijard dolarjev, a vlagatelji so množično prodajali. S&P 500 je zdrsnil za 0,54 odstotka na 6.908 točk, tehnološki Nasdaq pa za 1,18 odstotka na 22.878 točk. Dow Jones je ostal praktično nespremenjen pri 49.499 točkah.

Prihodki Nvidie so dosegli 68,1 milijarde dolarjev, dobički na delnico pa 1,62 dolarja. Analitiki so pričakovali 66,2 milijarde oziroma 1,53 dolarja. Poslovanje s podatkovnimi centri, ki danes predstavlja 91 odstotkov celotne prodaje, je medletno zraslo za 75 odstotkov na 62,3 milijarde dolarjev. Za prihodnje četrtletje je Nvidia napovedala 78 milijard dolarjev prihodkov, znatno nad povprečno napovedjo analitikov pri 72,6 milijarde. Kot poroča CNBC, je podjetje dostavilo tudi prve vzorce čipov naslednje generacije Vera Rubin.

Analitik Morgan Stanleyja Joseph Moore je po poročanju portala Seeking Alpha ocenil, da gre za največje in najčistejše preseganje pričakovanj v zgodovini polprevodniške industrije. Trg se ni odzval.

A Wall Street gleda drugam. Temeljno vprašanje je preprosto: ali se bodo ogromne naložbe v infrastrukturo za umetno inteligenco kdaj povrnile. Alphabet, Amazon, Meta in Microsoft nameravajo letos skupaj porabiti blizu 700 milijard dolarjev za gradnjo podatkovnih centrov, piše CNBC. Nvidia od te potrošnje seveda živi, a na Wall Streetu se vse glasneje sprašujejo, kako dolgo bo šlo tako naprej.

Kot je za CNBC pojasnil Adam Phillips iz EP Wealth Advisors, je bila letvica preprosto previsoka. Po dveh letih izjemne rasti vlagatelje zanima eno samo: ali se bodo te naložbe izplačale. Dan Hanbury, upravljavec portfelja pri družbi Ninety One, dodaja, da so za trge zdaj odločilni prosti denarni tokovi velikih tehnoloških podjetij. Če se ti začnejo krčiti, se bo skrčila tudi poraba za Nvidijine čipe.

Nvidia je s 5,5-odstotnim padcem na 184,89 dolarja po poročanju Bloomberga zabeležila največji dnevni upad od aprila. Padec so občutili tudi Broadcom, Micron, Intel in Applied Materials, ki so izgubili med pet in sedem odstotkov. Alphabet je zdrsnil za 1,9 odstotka, Amazon za 1,3 odstotka.

Večina delnic v S&P 500 je četrtek sicer zaključila v zelenem, a teža Nvidie in tehnološkega sektorja je indeks potegnila navzdol. Dow Jones, ki je manj izpostavljen tehnologiji, je dan končal pri 49.499 točkah. Paramount je poskočil za skoraj deset odstotkov po napovedi za letošnje leto, ki je presegla pričakovanja. Na drugi strani je spletni avtomobilski trg Cars.com po slabih rezultatih in šibkih napovedih izgubil 15 odstotkov.

Na ameriškem trgu dela brez presenečenj. Število novih prijav za nadomestilo za brezposelnost je v tednu do 21. februarja znašalo 212.000, le rahlo nad prejšnjim tednom in pod napovedmi ekonomistov. Delodajalci kljub negotovosti zaenkrat ne odpuščajo v večjem obsegu.

V Ženevi se je v četrtek začel tretji krog posrednih jedrskih pogajanj med Združenimi državami in Iranom, kar je vplivalo tudi na naftne cene. Referenčna nafta Brent je dan zaključila pod 71 dolarji za sod, WTI pa nad 65 dolarji z minimalnim padcem 0,3 odstotka. Kot poroča Bloomberg, je omanski zunanji minister napovedal nadaljevanje pogovorov prihodnji teden na tehnični ravni na Dunaju, kar je za zdaj oddaljilo scenarij vojaškega posega. Zlato je bilo pri približno 5.173 dolarjih za unčo.

Evropske borze so dan zaključile mešano, razpoloženje pa so narekovale objave poslovnih rezultatov. Širši evropski indeks Stoxx 600 je končal le za odtenek pod ničlo, kot poroča CNBC, a večina velikih nacionalnih borz je bila v zelenem: londonski FTSE 100 je pridobil 0,37 odstotka, frankfurtski DAX 0,4 odstotka, pariški CAC 40 pa 0,7 odstotka.

Četrtek je bil na stari celini eden najbolj intenzivnih dni letošnje sezone rezultatov. Londonski LSEG, operater Londonske borze, je poskočil za več kot devet odstotkov po napovedi programa odkupa lastnih delnic v vrednosti treh milijard funtov in 56-odstotni rasti letnega dobička pred obdavčenjem. Rolls-Royce je pridobil 3,2 odstotka, potem ko je za leto 2025 poročal o 40-odstotni rasti operativnega dobička in napovedal med sedem in devet milijard funtov odkupov delnic v obdobju 2026 do 2028. Izvršni direktor Tufan Erginbilgic je ob objavi dejal, da preobrazba podjetja napreduje z nezmanjšano intenzivnostjo.

Nemška Puma je presenetila s skoraj devetodstotnim skokom, čeprav so prihodki upadli za 13,1 odstotka. Analitiki družbe Jefferies so po navedbah CNBC ocenili, da prestrukturiranje poteka hitreje od načrtovanega in da napovedi za leto 2026 ne prinašajo večjih presenečenj. Allianz je dosegel rekordni letni operativni dobiček v višini 17,4 milijarde evrov, kar je 8,4 odstotka več kot leto prej, čeprav so napovedi za letošnje leto zaostale za pričakovanji analitikov.

Stellantis je poročal o 20,1 milijarde evrov čiste izgube v drugi polovici leta 2025, kot navaja Reuters, kar so povzročili obsežni odpisi, povezani z električnimi vozili, v skupni višini 25,4 milijarde evrov za celo leto. Avtomobilski koncern je odpovedal izplačilo dividende in napovedal, da pričakuje pozitivne proste denarne tokove šele leta 2027. Od objave odpisov v začetku februarja je delnica na milanski borzi izgubila približno 20 odstotkov vrednosti.

Carinska negotovost medtem ne popušča. Trumpov desetodstotni globalni carinski ukrep je začel veljati v torek, potem ko je vrhovno sodišče razveljavilo njegove prejšnje recipročne carine. Trgovinski predstavnik Jamieson Greer je v četrtek napovedal, da bo predsednik podpisal direktivo za dvig stopnje na 15 odstotkov, kjer bo to primerno. Trgi bodo v prihodnjih tednih budno spremljali, kateri sektorji bodo prvi na udaru.