Slovenija spada med štiri države EU z najvišjo finančno pismenostjo, kaže raziskava Eurobarometer. Kar 27 odstotkov Slovencev dosega visoko raven finančnega znanja, medtem ko je povprečje EU le 18 odstotkov. A kljub temu Zveza potrošnikov Slovenije in Banka Slovenije redno prejemata pritožbe, ki izhajajo iz nerazumevanja osnovnih bančnih pravil. Največja zmeda nastaja pri razlikovanju med nominalno in efektivno obrestno mero. EOM vključuje vse stroške kredita, od odobritve do vodenja in zavarovanja. Pri petletnem kreditu v višini 5.000 evrov z nominalno obrestno mero 10 odstotkov lahko EOM doseže tudi 18 odstotkov, ko prištejemo vse provizije. Banke so dolžne navesti EOM v vsakem informativnem izračunu, a mnogi potrošniki gledajo le na osnovno obrestno mero in se nato čudijo končnemu znesku. EOM je edini podatek, ki omogoča realno primerjavo med ponudbami različnih bank. Spremenljiva obrestna mera je še en vir nesporazumov. Sestavljena je iz referenčne obrestne mere EURIBOR in pribitka banke. EURIBOR se spreminja skladno s tržnimi razmerami, kar pomeni, da se mesečna obveznost lahko znatno poveča. Po podatkih Banke Slovenije je bila velika večina novih stanovanjskih kreditov sklenjena s fiksno obrestno mero, kar kaže, da so se Slovenci iz preteklih izkušenj naučili ceniti predvidljivost. Pri dolgih odplačilnih dobah je tveganje spremembe obrestne mere še posebej veliko, saj lahko skupni strošek kredita naraste za nekaj deset tisoč evrov.
| 7 bančnih pravil, ki zmedejo Slovence | ||
|---|---|---|
| Bančni pojem | Kaj pomeni | Zakaj zmede |
| EOM | Vključuje vse stroške kredita | Višja od nominalne obrestne mere |
| EURIBOR | Referenčna obrestna mera | Se spreminja, anuiteta tudi |
| Moratorij | Odlog plačevanja | Ni odpis, obresti tečejo |
| Interkalarne obresti | Obresti pred odplačevanjem | Skrit strošek pri gradnji |
| Poroštvo | Jamstvo z lastnim premoženjem | Porok odgovarja za celoten dolg |
| Predčasno odplačilo | Vračilo pred rokom | Banka zaračuna nadomestilo |
| Paket storitev | Skupek bančnih storitev | Vključuje nepotrebne storitve |
| Vir: Banka Slovenije, ZPS | ||
Pogosto nerazumljen je moratorij, ki pomeni le odlog plačevanja, ne odpis dolga. Potrošniki pričakujejo, da bodo plačali manj, a v resnici gre le za zamik obveznosti. V času moratorija se obresti še vedno obračunavajo, skupni dolg pa se poveča. Banke moratorij odobravajo ob začasni izgubi dohodka ali izrednih razmerah, a ga nikakor ne gre enačiti z odpisom. Interkalarne obresti začnejo teči že od trenutka črpanja sredstev pri stanovanjskih kreditih, še preden se začne redno odplačevanje. Če je obdobje med izplačilom sredstev in prvim obrokom daljše, kar je pri gradnji ali prenovi pogosto, lahko ta strošek znaša več tisoč evrov. Potrošniki ga v začetnih izračunih navadno spregledajo.
Združenje bank Slovenije opozarja, da mnogi podpišejo poroštvo, ne da bi razumeli posledice. Porok z lastnim premoženjem jamči za poplačilo kredita drugega. Če kreditojemalec preneha plačevati, banka terja poroka, ki mora poravnati celoten dolg. Takšna obveznost lahko družinske odnose trajno obremeni. Predčasno odplačilo kredita ni brezplačno, česar se mnogi ne zavedajo. S hitrejšim poplačilom sicer prihranijo pri obrestih, a banke zaračunajo nadomestilo za predčasno vračilo.
Pri potrošniških kreditih sme nadomestilo znašati do enega odstotka predčasno vrnjenega zneska, če do izteka pogodbe ostaja več kot eno leto, sicer 0,5 odstotka. Zakon o potrošniških kreditih omejuje višino nadomestila, a strošek lahko vseeno znaša nekaj sto evrov. Pri vsakdanjih bančnih storitvah Slovence največkrat presenetijo paketi storitev. Banka Slovenije redno primerja stroške košarice plačilnih storitev med bankami. Paketi lahko vključujejo storitve, ki jih potrošnik ne potrebuje, določene storitve pa niso zajete v zadostni meri in jih doplačuje. Razlike med bankami dosegajo nekaj sto evrov na letni ravni, zato se primerjava ponudb izplača.
