Povprečno nepremičninsko podjetje razpolaga z 86-krat več sredstvi kot povprečno IT podjetje. Podatki bonitetne hiše CompanyWall, ki jih je obdelala za Lider. si, kažejo velike razlike v porazdelitvi kapitala med slovenskimi gospodarskimi panogami. Medtem ko 18.055 gradbenih podjetij skupaj razpolaga s 6,7 milijarde evrov sredstev, le 1622 nepremičninskih družb obvladuje 70,6 milijarde evrov. To je več kot desetkrat toliko.
Nepremičninski sektor vodi po koncentraciji kapitala. Povprečno podjetje v tej panogi ima 43,5 milijona evrov sredstev. To je 86-krat več od povprečnega IT podjetja in 90-krat več od povprečnega gostinskega lokala. Nepremičnine so kapitalno intenzivna dejavnost, kjer vrednost objektov in zemljišč predstavlja večino bilance.
Visoko se uvršča tudi sektor izobraževanja s 43,2 milijona evrov na podjetje. Številka je posledica velikih izobraževalnih ustanov, univerz in raziskovalnih inštitutov, ki upravljajo obsežno infrastrukturo. Ti subjekti skupaj obvladujejo 66,5 milijarde evrov.
Energetika zaseda tretje mesto z 12,2 milijona evrov povprečne aktive na podjetje. Elektrarne, distribucijska omrežja in plinska infrastruktura zahtevajo visoke naložbe.
Vzorec koncentracije kapitala se zrcali tudi geografsko. Po podatkih Banke Slovenije je kar 58,9 % vseh tujih neposrednih naložb skoncentriranih v Osrednjeslovenski regiji, kjer imajo sedeže tudi največje nepremičninske in energetske družbe. Sledijo Podravska z 10,6 %, Gorenjska s 7,5 % in Obalno-kraška s 5,3 %. Koroška ima najmanjši delež z zgolj 0,4 %. Preostalih osem regij je skupaj privabilo le 13,3 % tujih naložb. Kapital se torej koncentrira dvojno: po sektorjih in po regijah.
Gradbeništvo je na nasprotnem koncu. Panoga šteje največ podjetij, kar 18.055, a povprečna gradbena firma ima le 370.000 evrov sredstev. V panogi prevladujejo manjša podjetja in obrtniki.
Predelovalna industrija, ki velja za hrbtenico slovenskega izvoza, se uvršča na šesto mesto z 2,6 milijona evrov na podjetje. Sektor skupaj upravlja s 37,4 milijarde evrov, a je ta vsota razpršena med 14.407 družb.
Nizka kapitalna intenzivnost IT sektorja ni slovenska posebnost. Tehnološka podjetja ustvarjajo vrednost z znanjem, ne s fizičnimi sredstvi. A v Sloveniji je ta kontrast posebej očiten. Tuje neposredne naložbe, ki so konec leta 2024 dosegle 23 milijard evrov, se pretežno usmerjajo v kapitalno intenzivne panoge, predvsem v predelovalno industrijo in trgovino. IT sektor ostaja na obrobju zanimanja tujih vlagateljev.
Nepremičninski sektor drži četrtino vse aktive slovenskega gospodarstva. IT sektor, ki ima primerljivo število podjetij, razpolaga s stokrat manj sredstvi. To ni nujno slabost. Kapitalna lahkotnost tehnoloških podjetij omogoča hitro rast in prilagodljivost. A hkrati pomeni, da slovenski gospodarski kapital ostaja zaklenjen v betonu, ne v inovacijah.














13 Odgovora
Kapital zaklenjen v betonu, ne v inovacijah. Boljšega povzetka slovenskega
gospodarstva nisem še slišal.
86-krat več sredstev kot IT podjetje. Pa se še čudimo, zakaj nam mladi bežijo v tujino.
Ljubljana požira vse. 59 odstotkov tujih naložb. Kaj ostane za nas na periferiji?
Zanimivi podatki.
Delam v gradbeništvu trideset let. 370.000 povprečne aktive na podjetje me ne
preseneča. Večina nas je s.p.-jev z enim kombijem in dobro voljo.
Koroška 0,4 odstotka. Nič novega pod soncem.
Nepremičnine, nepremičnine, nepremičnine. Namesto da bi vlagali v znanje,
gradimo bloke. Potem pa jamramo, da nimamo svojega Googla.
Lepo napisano, samo tale zadnji stavek bi moral viseti v vsaki vladni pisarni.
Nepremičnine, nepremičnine, nepremičnine. Država preprodajalcev, ne ustvarjalcev.
IT sektor 700 milijonov, nepremičnine 70 milijard. Stokrat več v betonu kot v glavah. Pa se čudimo, zakaj nam mladi bežijo.
Delam v gradbeništvu. 370 tisoč povprečne aktive me sploh ne preseneča. Večina nas je s kombijem in orodjem, brez pisarne, brez zaposlenih. Smo statisti v tej zgodbi.
Koroška 0,4 odstotka tujih naložb. Kot da nas ni na zemljevidu.
Zanimiv članek, ampak manjka odgovor na pravo vprašanje. Kako preusmeriti kapital iz nepremičnin v kaj produktivnega? O tem nihče ne govori, ker nihče nima odgovora.