Črna gora, država z nekaj več kot 620 tisoč prebivalci in ambicijo, da do konca leta 2026 zapre vsa pristopna poglavja z EU, se je znašla v nenavadnem protislovju. Medtem ko Bruselj Podgorico hvali kot najnaprednejšo kandidatko za članstvo, doma grozi tehnična blokada celotnega gospodarstva. Okoli 70 tisoč podjetij mora do konca marca uskladiti svoje akte z novim Zakonom o gospodarskih družbah, digitalni sistem, prek katerega morajo to storiti, pa še vedno ne deluje v celoti.
Unija delodajalcev Črne gore (UPCG) je konec prejšnjega tedna vladi in Svetu za konkurenčnost poslala pobudo za podaljšanje roka s treh na devet mesecev. Kot je za agencijo Mina-business pojasnila UPCG, ohranitev trenutnega roka “v razmerah tehničnih zastojev, masovne formalne preregistracije in neurejenih spremljajočih stroškov nosi realno tveganje dejanske blokade gospodarstva”.
Jedro težave je nov integrirani informacijski sistem (IRMS) Davčne uprave, vreden približno 12 milijonov evrov, ki je začel delovati 12. januarja letos. Kot poroča portal Aktuelno, so stari portali CRPS in TAXIS prenehali delovati že 31. decembra lani, prehod na novo platformo pa je potekal z zamudami. UPCG navaja, da so bila v praksi zabeležena obdobja popolne ali delne blokade sistema, vključno z zamudami pri izdaji izpiskov iz registra. Ti izpiski so ključni za vsakodnevno poslovanje, brez njih pa podjetja niso mogla sodelovati na javnih razpisih ali urejati delovnih dovoljenj za tujce.
Zakon o gospodarskih družbah, ki ga je črnogorski parlament sprejel avgusta lani in se je začel uporabljati s 1. januarjem, prinaša obsežno reformo korporativnega prava. Kot je decembra na okrogli mizi pojasnil advokat Nemanja Radović, ki je sodeloval pri pripravi zakona, med novostmi izstopajo uvedba evropske delniške družbe, možnost popolnoma elektronskega ustanavljanja podjetij in strožji kriteriji za nedenarne vložke. Po poročanju portala CdM cilj reforme ostaja usklajenost z direktivami EU, kar je za Podgorico ključnega pomena v procesu pristopnih pogajanj.
Težava je v tem, da zakon zahteva ponovno registracijo vseh obstoječih družb, ne glede na to, ali so že pred kratkim uskladile svojo dokumentacijo. Po navedbah UPCG so v enak položaj postavljeni subjekti, registrirani pred več desetletji, in tisti, ki so se registrirali po letu 2014 ter že prestali uskladitev leta 2020. Rezultat je masovno vlaganje identične dokumentacije, ponovno sprejemanje že veljavnih odločitev in obvezno vključevanje notarjev za postopke, ki so po svoji naravi formalni.
Za družbe z omejeno odgovornostjo, ki v črnogorskem gospodarstvu prevladujejo, so stroški ponovne registracije po ocenah portala Osnivanje preduzeća okrog 150 evrov, za delniške družbe pa se povzpnejo na približno tisoč evrov. Pri tem notarska tarifa za overitev statutarnih aktov sploh še ni normativno urejena, kar dodatno otežuje načrtovanje stroškov.
Sankcije za zamudo so stroge. Podjetjem, ki ne bodo končala uskladitve v predpisanem roku, bo dodeljen status “neaktiven”, kar samodejno povzroči blokado računov in dejansko ustavitev poslovanja. V UPCG sicer verjamejo, da bodo pristojne institucije pokazale razumevanje, vendar opozarjajo, da gre za realno in resno tveganje.
Vse to se dogaja v trenutku, ko Črna gora na evropski poti beleži opazne rezultate. Konec januarja je Podgorica na 25. pristopni konferenci začasno zaprla že trinajsto pogajalsko poglavje, med decembra zaprtimi pa je bilo tudi poglavje 6, ki ureja ravno podjetniško pravo. Kot je po decembrskem zasedanju dejala evropska komisarka za širitev Marta Kos, je Črna gora “naša prvohodka in najuspešnejša kandidatka”. Premier Milojko Spajić je za Euronews napovedal, da želi zapreti vsa poglavja do konca letošnjega leta, polno članstvo pa doseči do 2029.
A med tem ko Bruselj pozdravlja reformni zagon, domača podjetja opozarjajo, da izvedba zaostaja za retorično ambicijo. Zlasti mala in srednja podjetja, ki sestavljajo ogrodje črnogorskega gospodarstva, občutijo pritisk. Rast BDP sicer ostaja solidna, v tretjem četrtletju 2025 je po podatkih Monstata znašala 3,1 odstotka, a motnje v registrskih postopkih lahko ogrozijo vsakodnevno poslovanje in naložbeno klimo.
Za slovensko podjetniško javnost je dogajanje v Črni gori več kot le regionalna epizoda. Črna gora je z BDP na prebivalca pri približno 50 odstotkih povprečja EU druga najrazvitejša država Zahodnega Balkana, takoj za Hrvaško. Po podatkih Eurostata jo v regiji po tem kazalniku prehiteva le Hrvaška s 73 odstotki, medtem ko Srbija dosega 44 odstotkov povprečja. Približevanje Črne gore EU odpira možnosti za poglabljanje gospodarskih povezav, a trenutni zastoji kažejo, da je pot od sprejetja zakona do njegove dejanske uveljavitve pogosto trnova, tudi ko so nameni najboljši.
Ali bo vlada premierja Spajića prisluhnila pobudi delodajalcev in podaljšala rok, bo verjetno jasno v prihodnjih tednih. V nasprotnem primeru se utegne zgoditi, da bo država, ki želi postati vzorčni primer evropske integracije, sama sebi podstavila nogo z birokratsko blokado lastnega gospodarstva.
