Krizna skupina za energente je v ponedeljek na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo odločila, da sproščanje državnih rezerv naftnih derivatov za zdaj ni potrebno. Še v četrtek je minister Bojan Kumer napovedal prvi takšen poseg v zgodovini Slovenije.
Na sestanku sta predstavnika Petrola in Mola zagotovila, da sta njuni zalogi derivatov zadostni. En tanker z gorivom je po navedbah ministrstva že na poti v Luko Koper, dobava poteka po predvideni časovnici. Ukrepov za omejitev bencinskega turizma krizna skupina ni sprejela, saj se razmere na obmejnih servisih po njenih ugotovitvah umirjajo.
Še konec tedna je na nekaterih Petrolovih črpalkah v Ljubljani zmanjkovalo goriva. V Goriških brdih so se pred servisi vrstile kolone italijanskih voznikov, na Štajerskem pa je bilo kurilno olje na več lokacijah nedosegljivo. Po poročanju Forbes Slovenija je ena od bralk opisala, da ji bo Petrol kurilno olje dostavil šele 3. aprila, skoraj mesec dni po naročilu.
Kumer je sproščanje rezerv napovedal v četrtek, 12. marca. Pojasnil je, da zalog ne primanjkuje, da pa logistična ozka grla otežujejo oskrbo posameznih servisov. V državnih blagovnih rezervah je približno 700 milijonov litrov različnih naftnih derivatov, kar zadošča za 103 dni povprečne dnevne porabe. Evropski minimum je 90 dni. Direktor Zavoda za blagovne rezerve Andrej Kužner je že pred dvema tednoma zatrdil, da so rezervoarji polni in da jih niti ne bi mogli več dopolniti.
Petrol je že v soboto javno sporočil, da sproščanja državnih blagovnih rezerv ne potrebuje, saj sistemskih motenj v dobavi do skladišč ne beleži. Problem ni bil v zalogah, ampak v distribuciji. Ob nižjih cenah goriv kot v sosednjih državah je povpraševanje na obmejnih servisih strmo naraslo. Za 50 litrov dizla voznik v Sloveniji plača 76,4 evra, v Avstriji 91,4 evra, v Italiji 105,2 evra. Razlika do 29 evrov na poln rezervoar je privabila val tujih voznikov, ki ga distribucijska mreža ni zmogla sproti pokriti.
Vlada je že 9. marca sprejela odlok o razglasitvi nižje stopnje tveganja pri oskrbi z energijo in ustanovila krizno skupino. Z znižanjem trošarin je dan pozneje ublažila rast cen. Brez posega države bi bencin stal 1,576 evra, dizel 1,702 evra za liter. Od 10. marca vozniki plačujejo 1,466 evra za bencin in 1,528 evra za dizel. Ministrstvo bo razmere še naprej spremljalo, oba trgovca pa bosta poročala o morebitnih logističnih težavah.
Pri kurilnem olju se dobavni roki vlečejo tudi do aprila. Kumer je v četrtek opozoril, da so bila skladišča plina v EU na 11. marec le 29-odstotno napolnjena, v Avstriji, kjer ima Slovenija zakupljen prostor, pa 36-odstotno. Evropska uredba zahteva 90-odstotno napolnjenost do 1. novembra. Če ta cilj ne bo dosežen, bo to po ministrovih besedah zelo verjetno vplivalo na cene plina prihodnjo zimo in posledično na cene električne energije.
Slovenskih 700 milijonov litrov tako ostaja nedotaknjenih, medtem ko se na ravni EU razmere zaostrijajo. Ministri za energetiko so se v ponedeljek v Bruslju sestali na nujnem zasedanju. Visoka zunanjepolitična predstavnica Kaja Kallas je predlagala, da bi za odprtje Hormuške ožine uporabili model, podoben črnomorski žitni pobudi iz časa vojne v Ukrajini. Italija poziva k začasni ustavitvi sistema za trgovanje z emisijami, da bi ublažila vpliv cen plina na električno energijo. Nemčija sproščanje skupnih evropskih zalog podpira kot možnost, a ocenjuje, da za to še ni pravi čas.
Sodček severnogorske nafte Brent je v ponedeljek dosegel 106 dolarjev, potem ko je v azijskih urah poskočil do 119,50 dolarja, kar je najvišja raven po letu 2022. Ameriški WTI je trgoval pri 99,56 dolarja. Mednarodna agencija za energijo je prejšnjo sredo izvedla izredno zasedanje o morebitnem sproščanju rezerv. ZDA zagovarjajo koordinirano sprostitev 300 do 400 milijonov sodčkov iz skupnih zalog članic IEA, ki znašajo 1,2 milijarde sodčkov. Odločitev še ni bila sprejeta. Ameriški energetski urad EIA napoveduje, da bo Brent ostal nad 95 dolarji še dva meseca, nato pa se do konca leta spustil proti 70 dolarjev, če se bodo tranzitne poti skozi ožino postopoma odpirale. Evropske referenčne cene plina so od začetka vojne zrasle za več kot 50 odstotkov. Katar in Kuvajt ohranjata razglasitev višje sile na izvoz.
