Evropska komisija od držav zahteva takojšnje znižanje davkov na elektriko, do julija reformo celotnega trga

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes po zaključku dvodnevnega vrha EU v Bruslju napovedala sveženj ukrepov za znižanje cen električne energije, ki jo vojna na Bližnjem vzhodu potiska navzgor. Cene plina v EU so se od začetka konflikta 28. februarja podvojile, cene nafte so poskočile za 27 odstotkov, dodatni stroški uvoza fosilnih goriv pa so po njenih besedah v prvih desetih dneh vojne dosegli tri milijarde evrov.

Največji del računa za elektriko odpade na proizvodnjo, v povprečju 56 odstotkov. Ceno za vse proizvajalce določa najdražji vir, običajno plin. Von der Leyenova je po poročanju Reutersa napovedala subvencioniranje ali omejevanje cene plina, ko ta določa ceno elektrike, obenem pa širšo uporabo dolgoročnih pogodb o nakupu električne energije in pogodb za razliko, ki industrijskim odjemalcem omogočajo stabilnejše cene.

Države članice bodo dobile večjo prožnost pri državnih pomočeh za kompenzacijo stroškov energentov. Omrežnine, ki predstavljajo okrog 18 odstotkov računa, bo Komisija znižala z zakonodajnimi predlogi za cenejšo prenosno infrastrukturo, zlasti za energetsko intenzivne panoge.

Pri davkih in dajatvah, ki v povprečju predstavljajo 15 odstotkov cene, so razlike med državami ogromne. Po besedah Von der Leyenove je v nekaterih državah elektrika obdavčena do 15-krat bolj kot plin. “Predlagali bomo znižanje davčnih stopenj na elektriko in zagotovili, da bo elektrika obdavčena manj kot fosilna goriva,” je dejala. Energetski komisar Dan Jørgensen je po poročanju Euronewsa državam sporočil, da lahko davke znižajo že jutri, brez čakanja na nov zakonodajni predlog.

Četrta komponenta je sistem trgovanja z emisijami ETS, ki v povprečju prispeva 11 odstotkov k ceni elektrike. Predsednica Komisije je napovedala “naložbeni pospeševalnik ETS” s 30 milijardami evrov proračuna, financiranega s 400 milijoni emisijskih dovolilnic. Sredstva bodo namenjena projektom razogljičenja industrije. Komisija bo po poročanju Euronewsa predlog za reformo ETS predložila do julija. Italija je skupaj z Avstrijo, Bolgarijo, Hrvaško, Češko, Grčijo, Madžarsko, Poljsko, Romunijo in Slovaško pred vrhom zahtevala temeljit pregled sistema, ki po njihovi oceni pretirano obremenjuje cene elektrike.

Posamezne države so medtem že ukrepale na lastno pest. Grčija je za tri mesece omejila profitne marže na gorivo in živila, Nemčija pa je bencinskim serviserjem prepovedala dvig cen več kot enkrat dnevno. Von der Leyenova je ob tem spomnila, da se je delež obnovljivih virov v energetski mešanici EU od leta 2021 dvignil s 36 na 47,3 odstotka v letu 2025. Petina svetovne ponudbe nafte in utekočinjenega plina, ki je pred izbruhom konflikta potovala skozi Hormuško ožino, pa ostaja odrezana.