736 milijonov evrov v treh letih od prebivalcev, pol milijarde od Kitajske v enem dnevu

Slovenija je v treh izdajah ljudskih obveznic od prebivalcev zbrala 736 milijonov evrov in odprla skoraj 12.000 novih trgovalnih in naložbenih računov. V istem tednu, ko je državna sekretarka Nikolina Prah predstavila rezultate tretje izdaje, je Ministrstvo za finance na kitajskem medbančnem trgu izdalo za štiri milijarde juanov obveznic, kar je okrog 500 milijonov evrov. Dvomilijonska država se zdaj obenem zadolžuje pri lastnih državljanih po tri odstotke, pri kitajskih bankah po 1,89 odstotka in na japonskem trgu po stopnjah, ki so še nižje od obeh.

Tretjo izdajo z oznako RS99 je vpisalo 6.893 vlagateljev za skupno 210 milijonov evrov, nadaljnjih 15 milijonov je bilo dodeljenih OTP banki kot vzdrževalcu likvidnosti na Ljubljanski borzi. Skupni obseg 225 milijonov je manjši od lanskih 250 milijonov in 261 milijonov iz leta 2024. Zanimanje se ohlaja: število vpisnikov je od prve izdaje, ko jih je bilo 9.427, padlo za 27 odstotkov, število novih računov pa z 8.599 v prvih dveh izdajah skupaj na 3.210 letos.

Obrestno mero so med vpisom dvignili. Ministrstvo je 16. marca obveznico ponudilo po 2,6 odstotka, osem dni pozneje pa je kupon zvišalo na tri odstotke. V sporočilu so navedli spremenjene razmere na dolžniških kapitalskih trgih. Za temi štirimi besedami stoji operacija na Bližnjem vzhodu, ki je od konca februarja potisnila donosnosti evropskih državnih obveznic navzgor, saj trgi ne pričakujejo več znižanja obrestnih mer ECB, temveč obratno. Slovenija je morala sredi odprte ponudbe priznati, da njena krivulja donosnosti ni več tam, kjer je bila osem dni prej, in da prvotni kupon ne pritegne dovolj denarja.

ECB vztraja pri dveh odstotkih depozitne obrestne mere. Povprečna obrestna mera za triletno vezavo pri slovenskih bankah se giblje pod dvema odstotkoma, najboljše redne ponudbe pa okoli 1,6 odstotka. Ljudska obveznica torej ponuja občuten pribitek nad depoziti, a ob upoštevanju stroškov trgovalnega računa postane donosnost pri manjših vlogah vprašljiva. Po ceniku NLB letno nadomestilo za vodenje računa znaša 37 evrov oziroma 19 evrov z elektronskim obveščanjem. Ob vložku tisoč evrov in treh odstotkih kupona vlagatelj letno prejme 30 evrov obresti, strošek računa pa lahko požre celoten donos ali ga celo preseže. Ekonomsko smiselna naložba se zato začne šele pri vložku pet tisoč evrov, kar iz programa dejansko izključuje mlade in tiste z nizkimi prihranki, kljub temu da je letošnja novost vpis za mladoletne.

Vzporedno je ministrstvo 5. marca uvedlo individualne naložbene račune. Od 3.210 letos odprtih računov je bilo 1.256 ravno teh novih INR-jev, skoraj 40 odstotkov novih odprtij je torej pripeljal nov instrument, ne obveznica sama. Četrto izdajo je Prah napovedala za leto 2027, ko bodo zapadle obveznice iz prve izdaje RS94. Imetniki bodo takrat prejeli vrnjeno glavnico in se odločali, ali jo reinvestirajo. Če se bo obrestna mera ECB do takrat spremenila, bo ta odločitev manj samoumevna kot danes.

Program ljudskih obveznic je v treh letih aktiviral 736 milijonov evrov, kar je 2,5 odstotka vseh prihrankov slovenskih gospodinjstev na bančnih računih in v depozitih. Kot je za RTV Slovenija ocenil predsednik uprave Ljubljanske borze Marko Bombač, je del prvotnega interesa že počrpan, a je ob taki količini denarja na računih potencial še velik. Andrej Bolarič z Ljubljanske borze je za Bloomberg Adrio dodal, da obe starejši obveznici na sekundarnem trgu kotirata nad sto odstotkov nominalne vrednosti, kar dokazuje, da je trg za ta instrument živ. A trgovanje ostaja skromno, širši sekundarni trg obveznic na LJSE pa s tem programom ni doživel preboja.

Na kitajskem medbančnem trgu je država v ponedeljek izdala obveznice panda v obsegu štirih milijard juanov. Po navedbah ministrstva gre za največjo prvo državno izdajo panda obveznic v zgodovini tega trga. Kuponska obrestna mera 1,89 odstotka je več kot odstotno točko pod donosom, ki ga država nudi lastnim državljanom. Vodilna organizatorica je bila Bank of China, med kupci pa 98 odstotkov predstavljajo kitajske banke. Minister Klemen Boštjančič je izdajo za Financial Times postavil v kontekst diverzifikacije: majhna, odprta gospodarstva ne morejo čakati, da veliki igrajo na trgih namesto njih, in morajo graditi lastne odnose.

Če seštejemo en sam marec, je Slovenija na tri različne načine zbrala skoraj 750 milijonov evrov. Od državljanov 225 milijonov po tri odstotke, od kitajskih bank 500 milijonov po 1,89 odstotka, na sekundarnem trgu pa se že trguje z evrskimi obveznicami, izdanimi januarja. Temu je treba prišteti še lanske samurajske obveznice na japonskem trgu za 175 milijonov evrov. Zakladniška strategija majhne države se vse bolj bere kot učbeniški primer diverzifikacije, a vsak nov trg prinaša tudi valutno tveganje in politično izpostavljenost, ki ju Ljubljana doslej ni poznala.

Obveznice RS99 bodo izdane 2. aprila, trgovanje na Ljubljanski borzi se bo začelo 7. aprila. Obresti se izplačujejo letno, prvič 2. aprila 2027, glavnica pa ob zapadlosti 2. aprila 2029.