Evropska letališča bodo v treh tednih ostala brez kerozina, če se plovba skozi Hormuško ožino ne obnovi, je Evropsko komisijo opozoril generalni direktor združenja ACI Europe Olivier Jankovec v pismu, o katerem je prvi poročal Financial Times. “Če plovba skozi Hormuško ožino v naslednjih treh tednih ne bo obnovljena na kakršen koli smiseln in stabilen način, bo sistemsko pomanjkanje letalskega goriva v EU postalo realnost,” je zapisal Jankovec. ACI Europe zastopa več kot 600 letališč, prek katerih poteka 95 odstotkov komercialnega letalskega prometa v Evropski uniji.
Pismo je naslovljeno na evropska komisarja za promet Apostolosa Tzitzikostasa in za energetiko Dana Jørgensena. Jankovec v njem opozarja, da bi zmanjšana letalska povezljivost “občutno škodovala evropskemu gospodarstvu” ravno pred poletno konico, ko je letalski promet za mnoga gospodarstva ključen vir prihodkov. Po podatkih ACI Europe letalska povezljivost v Evropi ustvarja 851 milijard evrov BDP in zagotavlja 14 milijonov delovnih mest, poroča CNBC.
Številke so zaskrbljujoče. Skozi Hormuško ožino običajno potuje 40 odstotkov svetovnih zalog letalskega goriva, po poročanju Euronewsa pa imajo nekatere evropske države strateške rezerve kerozina za zgolj osem do deset dni. Zadnji tanker s kerozinom iz Perzijskega zaliva je po navedbah italijanskega Corriere della Sera v Evropo priplul 9. aprila. Za preostanek aprila ni potrjenih dobav.
Cena kerozina se je od začetka iranske vojne več kot podvojila in v četrtek dosegla okoli 1.573 dolarjev za tono. V Perzijskem zalivu je še vedno ujetih okrog 170 milijonov sodčkov nafte. Dvotedenska prekinitev ognja med ZDA in Iranom, dogovorjena v torek, ni spremenila razmer. Izvršni direktor ADNOC Sultan Ahmed Al Jaber je 9. aprila za medije izjavil: “Hormuška ožina ni odprta. Dostop je omejen, pogojevan in nadzorovan.”
Italija je že okusila, kaj pomanjkanje prinaša. V začetku aprila je Air BP Italia na sedmih letališčih na severu države uvedel racioniranje goriva: Bologna, Milano Linate, Benetke, Treviso, Brindisi, Pescara in Reggio Calabria. Letala na kratkih progah so bila omejena na 2.000 litrov goriva na polet, kar pri Boeingu 737 zadostuje za manj kot eno uro leta, poroča Fortune. Prednost so imeli medicinski in vladni leti ter proge, daljše od treh ur.
Prevozniki se pripravljajo na najhujše. Skandinavski SAS je za april odpovedal tisoč letov. Izvršni direktor Lufthanse Carsten Spohr je zaposlenim predstavil dva scenarija: prizemljitev 20 ali 40 letal, kar bi zmogljivost zmanjšalo za 2,5 oziroma pet odstotkov. Direktor Ryanaira Michael O’Leary je za CNBC napovedal, da bo prevoznik moral poleti odpovedati od pet do deset odstotkov letov, če blokada traja. Direktor easyJeta Kenton Jarvis je bil jedrnat: “Za teden ali dva smo varni. Za tri tedne verjetno tudi. Potem pa ne vem.”
ACI Europe je komisijo pozval k izrednim ukrepom: skupnemu evropskemu nakupu letalskega goriva, obveznim kvotam za rafinerije in začasnemu umiku uvoznih omejitev. Jankovec je v pismu opozoril, da Evropska komisija nima niti osnovnega pregleda nad proizvodnjo, razpoložljivostjo in zalogami kerozina na ravni EU. Direktor Mednarodne agencije za energijo Fatih Birol je za Financial Times dejal, da fizičnega pomanjkanja zaenkrat ni, a dodal, da se lahko razmere v prihodnjih tednih hitro spremenijo.
