Delodajalci morajo do 18. decembra 2025 izplačati zimski regres v višini 638,86 evra. Tako določa Zakon o pravici do zimskega regresa (ZPZR), objavljen v Uradnem listu RS 19. novembra 2025. Za večino zaposlenih je situacija jasna. Za delavce z dopolnilnim delom pa ne.
Portal Legalen.si v svoji analizi nove zakonodaje ugotavlja, da zakon ne ureja višine zimskega regresa za delavce, ki imajo poleg pogodbe o zaposlitvi za poln delovni čas sklenjeno še pogodbo o zaposlitvi za dopolnilno delo. Jasnih navodil s strani Ministrstva za delo ni, opozarjajo pravniki na tem portalu.
Dopolnilno delo ureja 147. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Delavec, ki dela polni delovni čas pri enem delodajalcu, lahko izjemoma sklene dodatno pogodbo pri drugem delodajalcu za največ osem ur tedensko. To velja za deficitarne poklice ali za vzgojno-izobraževalna, kulturno-umetniška in raziskovalna dela.
Učitelj, zaposlen za polni delovni čas na eni šoli, ki osem ur tedensko poučuje še na drugi šoli, bo od prvega delodajalca prejel polni zimski regres. Toda kaj mora storiti drugi delodajalec? ZPZR v tretjem odstavku 2. člena določa sorazmerni izračun za zaposlene s krajšim delovnim časom. Ali to velja tudi za dopolnilno delo, zakon ne pove.
| Višina zimskega regresa po statusu delavca | |
| Status delavca | Višina zimskega regresa |
| Polni delovni čas, zaposlitev celo leto | 638,86 EUR |
| Krajši delovni čas | Sorazmerno delovnemu času |
| Zaposlitev krajša od enega leta | Sorazmerno obdobju zaposlitve |
| Krajši čas zaradi starševstva | 638,86 EUR (polni znesek) |
| Dopolnilno delo (147. člen ZDR-1) | Zakon ne ureja |
| Lider.si | |
Vir: ZPZR (Uradni list RS, št. 91/2025), ZDR-1
Pravniki portala Legalen.si sklepajo, da delavcu z dopolnilnim delom pripada sorazmerni del zimskega regresa, ker ZDR-1 ne razlikuje med pogodbo za poln delovni čas in pogodbo za dopolnilno delo. Pri delu osmih ur tedensko bi to pomenilo približno petino polnega zneska, torej okrog 128 evrov. Toda to ostaja le pravna razlaga, ne uradna usmeritev.
Zakon je bil sprejet po nujnem postopku. Državni zbor ga je potrdil 11. novembra 2025, v Uradnem listu je bil objavljen osem dni zatem. Ministrstvo za delo je 24. novembra objavilo pojasnila o zimskem regresu, v katerih pa dopolnilnega dela ni omenilo. Tudi Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtno-podjetniška zbornica v svojih usmeritvah te specifike ne obravnavata.
Ločen problem zadeva podjetja s kolektivnimi pogodbami o poslovni uspešnosti. Zimski regres ni del plače in ga ni mogoče pobotati z že dogovorjeno božičnico, pojasnjuje odvetniška pisarna Jadek & Pensa v svoji analizi ZPZR. Delodajalec mora izplačati oboje. Davčna olajšava velja le do skupne višine povprečne mesečne plače, ki po podatkih Statističnega urada za leto 2024 znaša 2.394,92 evra.
ZPZR za leto 2025 dopušča, da delodajalec v primeru nelikvidnosti sam določi kasnejši rok izplačila, vendar najkasneje do 31. marca 2026. Delodajalci, ki niso izplačali dobička ali nagrad poslovodstvu, lahko do 18. decembra izplačajo le četrtino zneska, preostanek pa najpozneje do konca marca. Za javni sektor ta izjema ne velja.
Šest dni pred rokom vprašanje o dopolnilnem delu ostaja brez uradnega odgovora. Delodajalci bodo morali sami presoditi, kako ravnati.
