80.000 Slovencev dela za minimalno plačo: kdo so, kje delajo in kaj pomeni novih 1.482 evrov

Od 1. januarja 2026 znaša minimalna plača v Sloveniji 1.481,88 evra bruto oziroma približno 1.000 evrov neto za samsko osebo brez vzdrževanih družinskih članov. To je za 16 odstotkov več kot lani, kar je eden večjih skokov v zadnjih letih in hkrati prva minimalna plača v zgodovini, ki presega prag tveganja revščine.

A za številko na papirju stoji konkretna skupina zaposlenih, ki jo vsak dvig minimalne plače zadeva neposredno. Po ocenah ministrstva za delo jih je danes v Sloveniji okoli 80.000.

Velika večina, med 40.000 in 50.000, dela v zasebnem sektorju. V javnem sektorju jih je med 7.000 in 15.000, pri čemer je dvig na 1.482 evra bruto povzročil, da je šest plačnih razredov v javnem sektorju znova zdrsnilo pod raven minimalne plače. Skupaj prejemniki minimalne plače predstavljajo med 7 in 8 odstotkov vseh zaposlenih v Sloveniji.

Analiza Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) kaže, da minimalno plačo pogosteje izplačujejo manj produktivna in bolj zadolžena podjetja ter podjetja iz gradbeništva, prometa in gostinstva. To so dejavnosti, kjer je delovna sila težko nadomestljiva, marže pa nizke, kar vsak večji dvig minimalne plače naredi neposredno boleč.

Plača raste, prejemnikov je manj

Eden zanimivejših podatkov prihaja prav iz UMAR-jeve analize. Kljub pogostim in visokim dvigom minimalne plače jo prejema vedno manjši delež zaposlenih. To na prvi pogled zveni protislovno, a razlaga je logična; splošna rast nizkih plač, pomanjkanje delovne sile in izvzem različnih dodatkov iz definicije minimalne plače so skupaj dvignili plače nad minimalni prag, še preden so jih v to prisilili zakoni.

Z letošnjim dvigom za 16 odstotkov pa se je ta trend obrnil. Število prejemnikov je po ocenah s prejšnjih 56.000 skočilo na do 80.000, kar pomeni, da je skupina zaposlenih, ki bo z vsakim naslednjim dvigom minimalne plače neposredno prizadeta, spet narasla.

Dvig minimalne plače vpliva na vse, ne le na prejemnike

UMAR v svoji analizi opozarja na tako imenovani prelivni učinek – dvig minimalne plače se ne ustavi pri njenih neposrednih prejemnikih. Modelske ocene kažejo, da se je v obdobju 2009–2019 učinek dviga prelil na plače zaposlenih do višine 20 odstotkov nad minimalno plačo. V povprečju tega obdobja je rast minimalne plače prispevala okoli tretjino k rasti povprečne plače.

To pomeni, da dvig za 16 odstotkov ne zadeva zgolj 80.000 zaposlenih, temveč posredno vpliva na precej širši krog delavcev in stroškov dela.

Rast minimalne plače v Sloveniji

Kaj dvig pomeni za delodajalce?

Strošek delodajalca se z novim zneskom povečuje za 11,2 odstotka, s 1.558 evrov na 1.735 evrov. Razlog, da je odstotek nižji od samega dviga minimalne plače, je v tem, da se prispevki ne odvajajo neposredno od minimalne plače, ampak od 60 odstotkov povprečne plače.

V anketi GZS med podjetji kovinske industrije je 79 odstotkov podjetij napovedalo upad poslovanja, okoli polovica jih razmišlja o selitvi dela ali celotne dejavnosti v tujino, 70 odstotkov pa jih je napovedalo izgube delovnih mest. Vlada in sindikati te napovedi zavračajo kot tipično predvolilno strahovito, a bodo podatki s trga dela v prihodnjih mesecih pokazali, koliko je v opozorilih resnice.

Minimalna plača v 2026 ni zgolj socialnopolitično vprašanje, ampak tudi ekonomski znak o tem, kje so meje vzdržnosti stroškov dela za del slovenskega gospodarstva, ki nima prostora za večje produktivnostne skoke. Kako se bodo podjetja odzvala, bo vidno v podatkih o zaposlovanju in poslovnih rezultatih v drugi polovici leta.