Slovenska vojska od nedelje razvaža gorivo na bencinske servise. Vlada je omejila točenje na 50 litrov za posameznike, iz državnih rezerv sprostila 30 milijonov litrov dizla, kmetje ne morejo napolniti traktorjev za spomladansko setev. Gorivna kriza, ki jo je sprožila vojna v Iranu, ni zgolj posledica motenj v Hormuški ožini. Razgalila je dolgoletno ranljivost trga, na katerem dva ponudnika pokrivata več kot 90 odstotkov maloprodaje, lastne rafinerije pa ni, po analizi, ki jo je bonitetna hiša CompanyWall pripravila za Lider.si.
Do leta 2023 je imel slovenski trg goriv vsaj tri resne ponudnike. Petrol je s približno 60-odstotnim deležem in 318 bencinskimi servisi zasedal prvo mesto, avstrijski OMV z dobrimi 20 odstotki in 120 servisi drugega, madžarski MOL s slabimi desetimi odstotki pa tretjega. Leta 2023 je MOL za 301 milijon evrov kupil celotni delež v OMV Slovenija. Avstrijska blagovna znamka je iz Slovenije izginila. Da bi pridobil soglasje Evropske komisije za prevzem, je MOL 39 nekdanjih OMV lokacij prepustil družbi Shell Adria, ki je do tedaj v državi upravljala le devet tovornih črpalk brez osebja. Agencija za varstvo konkurence je že ob prevzemu opozorila, da je konkurenca na področju distribucije goriv izredno omejena in da bo po izginotju OMV konkurence še manj.
Finančni podatki, ki jih CompanyWall zbira iz letnih poročil AJPES, potrjujejo obseg te spremembe. MOL v Sloveniji deluje prek dveh ločenih družb: MOL Slovenija s 97 poslovnimi enotami in MOL & INA, pravna naslednica nekdanjega OMV, s 135 enotami. Prihodki MOL Slovenija so se v zadnjem poročevalskem letu več kot podvojili, na 721 milijonov evrov, ker je družba prevzela promet lokacij, preoblikovanih pod novo znamko. Prihodki MOL & INA so se obenem zmanjšali na 607 milijonov, saj je del prometa odtekel na preoblikovane servise in na Shell. Skupna letna prodaja obeh presega 1,3 milijarde evrov.
Petrol, ki je s 388 poslovnimi enotami in 4,4 milijarde evrov letne prodaje neprimerljivo večji od vseh preostalih skupaj, je v istem triletnem obdobju doživljal obratno gibanje: prihodki od prodaje so se s 7,3 skrčili na 4,4 milijarde evrov, čisti dobiček pa se je povzpel z 19 na 131 milijonov. Padec prihodkov ob rastočem dobičku gre na račun nižjih cen energentov po letu 2022, ko so bile marže pod regulatornim pritiskom izjemno stisnjene. Neto dobičkovna marža Petrola je z manj kot pol odstotka zrasla na skoraj tri odstotke.
| DISTRIBUTERJI NAFTNIH DERIVATOV V SLOVENIJI, 2022-2024 | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Družba | Prihodki 2022 | Prihodki 2023 | Prihodki 2024 | Dobiček 2022 | Dobiček 2023 | Dobiček 2024 |
| Petrol d.d. | 7.325,3 | 5.303,1 | 4.401,6 | 19,4 | 92,8 | 130,5 |
| MOL Slovenija d.o.o. | 475,4 | 316,4 | 721,2 | 0,3 | 18,3 | 10,8 |
| MOL & INA d.o.o. (ex-OMV) | 1.092,0 | 859,4 | 606,7 | -13,2 | 23,5 | 17,8 |
| Shell Adria d.o.o. | 207,1 | 193,5 | 326,6 | 1,2 | 1,7 | 0,9 |
| Logo energija d.o.o. | 94,4 | 84,8 | 78,6 | 0,2 | 0,4 | 0,5 |
| MI oskrba d.o.o. | 72,1 | 70,7 | 69,0 | 0,2 | 0,8 | 0,7 |
| F. Leitner d.o.o. | 63,4 | 54,0 | 39,7 | 1,1 | 0,9 | 0,4 |
| SKUPAJ | 9.329,8 | 6.881,9 | 6.243,5 | 9,3 | 138,4 | 161,7 |
*prihodki od prodaje in čisti dobiček/izguba v milijonih evrov, vir: AJPES prek CompanyWall | ||||||
Preostalih pet distributerjev skupaj ne presega desetine trga. Shell Adria je po prevzemu nekdanjih OMV lokacij povečala prihodke za skoraj 70 odstotkov, na 327 milijonov evrov, a dobiček še ne dosega milijona, saj družba vlaga v preobrazbo prevzetih servisov. Logo energija iz Grosuplja z lastno mrežo diskontnih servisov dosega 79 milijonov letne prodaje, postojnska MI oskrba 69 milijonov, koprski F. Leitner, čisti veleprodajni posrednik brez zaposlenih, pa 40 milijonov. Seštevek prodaje vseh sedmih družb, za katere so podatki na voljo, se je v triletnem obdobju znižal z 9,3 na 6,2 milijarde evrov, skupni čisti dobiček pa je narasel z 9 na 162 milijonov. Petrol sam je prispeval 131 od teh 162 milijonov.
Gorivna kriza je ob tržni koncentraciji izpostavila še odsotnost lastne predelovalne kapacitete. Slovenija nima rafinerije in je pri oskrbi v celoti odvisna od uvoza. Edini distributer z lastnimi rafinerijami v regiji je skupina MOL, ki upravlja predelovalne obrate na Hrvaškem in Slovaškem. Petrol, kljub dominantnemu tržnemu deležu, tega nima. Tudi odziv na sproščanje državnih rezerv je bil zgovoren. V rezervah je shranjenih približno 700 milijonov litrov različnih naftnih derivatov, kar po podatkih ministrstva za gospodarstvo zadošča za 103 dni povprečne porabe. Upravičencev za prevzem je osem. Do petka dopoldne so interes izrazila le tri podjetja, Petrol, daleč največji akter na trgu, pa se je prevzemu po besedah ministra za gospodarstvo Matjaža Hana odpovedal. V družbi so pojasnili, da je težava v logistiki razvoza, ne v pomanjkanju zalog.
Cene pogonskih goriv so bile liberalizirane oktobra 2020, med energetsko krizo znova regulirane, od petka, 20. marca, pa velja hibridni model, v katerem so cene na avtocestnih servisih sproščene, zunaj njih pa ostajajo pod nadzorom ministrstva. Vlada, ki se bo oblikovala po nedeljskih volitvah, bo morala presoditi, ali dvomilijonska država, v kateri 90 odstotkov trga goriv pokrivata le dva ponudnika in ki nima lastne rafinerije, premore dovolj odpornosti za čas, ko brent kotira nad 110 dolarji za sod in vojska razvaža gorivo na bencinske servise.
