91 kilogramov mesa na Slovenca in vse manj ga je domačega

Prebivalec Slovenije je imel v letu 2024 na krožniku 91 kilogramov mesa, štiri kilograme več kot leto prej. Obenem je samooskrba z mesom padla za štiri odstotne točke na 79 odstotkov. Vsak peti kilogram mesa na slovenskem krožniku je bil uvožen. Še leta 2021 je bila samooskrba 85-odstotna.

Jemo več, pridelamo pa manj. Pri prašičjem mesu je položaj že dolgo kritičen, samooskrba znaša le 35 odstotkov. V začetku tisočletja je pokrivala okrog 80 odstotkov potreb. Pri jajcih je po podatkih SURS padla za osem odstotnih točk na 87 odstotkov, najnižje, odkar se podatki spremljajo. Celo pri govejem mesu, kjer je Slovenija tradicionalno presežna, je stopnja upadla na 98 odstotkov.

Mesečni podatki SURS o zakolu živine za leto 2025 potrjujejo nadaljevanje tega trenda. Zakol goveda v slovenskih klavnicah je bil skozi celotno leto medletno nižji, v posameznih mesecih za pet do osem odstotkov. Pri prašičih je bil upad še ostrejši, do deset odstotkov. Raste samo perutnina, za šest do šestnajst odstotkov. Slovenija postaja perutninska država.

V letu 2023 je Slovenija po podatkih SURS uvozila rekordnih 116.700 ton mesa, od tega 54 odstotkov svinjine. Izvozila pa je boljšo živino. Vodja kmetijstva v Kmetijski zadrugi Trebnje Jože Tomšič, ki letno odkupi okrog 10.000 glav goveda, ocenjuje, da gre dobra polovica v tujino, pretežno v italijanske, avstrijske in kosovske klavnice. V domačih ostane slabša. Tudi v letu 2024 je Slovenija po podatkih SURS izvozila 51.351 glav goveda. Izvoz ne pojenja, čeprav ga je doma vse manj.

V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije navajajo, da je bilo v letu 2024 proizvedenih okrog 43.000 ton govejega mesa, tri odstotke manj kot leto prej. V letu 2025 so se po njihovih navedbah pojavili znaki pomanjkanja govejega mesa in mleka, posledično so se dvignile cene. V Gospodarskem interesnem združenju mesne industrije Slovenije dodajajo, da govedine primanjkuje povsod, tudi v Sloveniji.

Na slovenskih kmetijah je bilo decembra 2024 po podatkih Centralne podatkovne zbirke Govedo registriranih le še 422.832 govedi. Stalež se je v treh letih zmanjšal za 44.565 živali, rejo je v tem obdobju opustilo 2.752 gospodarstev. Kmetijski inštitut Slovenije v letnem poročilu ugotavlja, da je število krav najnižje doslej. Od leta 2014 je govedorejo opustilo več kot 8.600 kmetij, skoraj 26 odstotkov vseh govedorejskih gospodarstev.

Konec leta 2025 se je po podatkih registra rejcev, ki jih vodi Kmetijski inštitut, število rej s kravami še naprej zmanjševalo. V kontrolo prireje mleka je bilo vključenih 2.502 kmetij z 71.536 kravami, 99 kmetij in 681 krav manj kot konec leta 2024. Rejci, ki so ostali, pa so črede povečali. Skupno število govedi se je po podatkih SURS ustalilo pri okrog 455.700, a kmetij je vsako leto manj. V zadnjem letu je rejo opustilo nadaljnjih 700 gospodarstev.

Govedoreja je v letu 2025 dobila še en udarec. Bolezen modrikastega jezika se je prvič pojavila v Sloveniji. V sosednjih državah, na Madžarskem in Slovaškem, se je znova pojavila slinavka in parkljevka. Oba izbruha sta zahtevala poostrene biovarnostne ukrepe in omejevanje premikov živali. Za leto 2026 je napovedano obvezno cepljenje goveda in drobnice.

Črede se krčijo po celotni Evropski uniji. Po podatkih Evropske komisije je bilo v EU v letu 2025 proizvedenih 6,1 milijona ton govedine, 7,1 odstotka manj kot leto prej in najmanj od leta 2009. EU je padla na četrto mesto največjih proizvajalk govejega mesa, prehitela jo je Kitajska. Po podatkih nemškega inštituta Friedrich Loeffler so med majem 2024 in aprilom 2025 zabeležili skoraj 18.000 primerov modrikastega jezika.

Pomanjkanje se pozna pri cenah. Govedina in teletina sta se v januarju 2026 po podatkih SURS podražili za 24,6 odstotka glede na januar leto prej. Vrh je bil oktobra 2025, ko je medletna podražitev dosegla 29,8 odstotka. FAO je novembra 2025 zabeležila zgodovinski vrh cen govejega mesa. Slovenija pri tem izstopa: decembrska podražitev govedine je po harmoniziranem indeksu cen znašala 25,9 odstotka, v povprečju EU 16,2 odstotka. Četrta največja podražitev v celotni Uniji.

Dr. Emil Erjavec s katedre za agrarno ekonomiko na Biotehniški fakulteti v Ljubljani pravi, da gre za strukturno spremembo. Krav molznic in dojilj je vse manj, s tem pa tudi telet. Reja govedi za meso je med najmanj donosnimi panogami v kmetijstvu, mladi se zanjo redko odločajo. Na evropskem trgu po njegovih besedah že okrog deset let ni presežkov, povpraševanje pa narašča, zlasti na azijskih trgih.

Podobno je na Hrvaškem. V letu 2024 je dosegla le 63-odstotno samooskrbo z mesom. Po vstopu v Evropsko unijo je samooskrba z govejim mesom padla z 90 na 58 odstotkov, pri svinjini na 50 odstotkov.

Pri rastlinski hrani ni nič bolje. Samooskrba z zelenjavo v Sloveniji po podatkih SURS ni nikoli presegla 50 odstotkov, v letu 2024 je znašala 37 odstotkov. Pri sadju 27 odstotkov. Pri žitih je bila z 81 odstotki razmeroma ugodna.

Nika Tavčar iz okoljske organizacije Umanotera opozarja, da samooskrba s kakovostno, lokalno pridelano hrano državi omogoča neodvisnost od uvoza. Hrana je temeljna življenjska dobrina, zato je ni smotrno prepuščati muhavosti globalnih trgov. Lokalno pridelana hrana manj obremenjuje okolje, obenem pa ohranja delovna mesta na podeželju.

Vprašanje pa ni samo, koliko mesa uvozimo, ampak kakšnega. Predsednik Zadružne zveze Borut Florjančič ocenjuje, da uvoznika vodi cena, ne kakovost. Tomšič dodaja, da je meso, ki se po daljši proizvodni verigi vrne v Slovenijo, slabše od domačega svežega mesa iz kratke verige.

Splošna samooskrba s hrano je v Sloveniji od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je presegala 70 odstotkov, padla na okrog 50. V letu 2024 se je stanje pri nekaterih rastlinskih pridelkih sicer izboljšalo, a pri mesu in jajcih poslabšalo. Podatki za 2025 so še slabši. Govedine že primanjkuje, cene so rekordne, kmetije pa zapirajo hleve. Vse večji del tistega, kar Slovenija poje, bo prišel od drugod.