93 milijard dolarjev za vrnitev na Luno in trije izvajalci, ki so na tem zaslužili

Kapsula Orion je v petek zvečer ob 2.07 po srednjeevropskem času pristala v Tihem oceanu pred obalo San Diega. Štirje astronavti so se po desetdnevnem poletu okoli Lune varno vrnili na Zemljo in s tem zaključili prvi polet s posadko v bližino Lune po Apollu 17 leta 1972, poroča Reuters. Za njo stoji program Artemis, ki je do danes stal 93 milijard dolarjev, vsak polet pa okrog 4,1 milijarde, po ocenah generalnega inšpektorja NASA. Ta denar ni šel v vesolje. Šel je trem podjetjem.

Lockheed Martin je kot glavni izvajalec zgradil kapsulo Orion, ki je v petek prestala temperaturo nad 2.700 stopinj Celzija pri ponovnem vstopu v atmosfero. Družba je pod pogodbo do Artemis VIII. Boeing je zgradil jedro rakete SLS (Space Launch System). SLS je edini nosilec, dovolj zmogljiv za polet proti Luni, a razvoj je od leta 2011 požrl 31,6 milijarde dolarjev, raketa pa je za enkratno uporabo, piše Bloomberg. SpaceX-ov Falcon Heavy stane okrog 150 milijonov in je večkrat uporaben. Northrop Grumman je dobil naročilo za pospeševalnike, ki temeljijo na tehnologiji raketoplana Space Shuttle iz osemdesetih let. Po več kot desetletju razvoja in prekoračenih proračunih je izstrelitev za vse tri potrdila, da sistem zmore nositi posadko.

Edini del Oriona, ki ni bil proizveden v Združenih državah, prihaja iz Bremna. Airbus Defence and Space je za Evropsko vesoljsko agencijo zgradil servisni modul, ki napaja in poganja kapsulo. ESA je za prvi modul plačala 390 milijonov evrov, za drugega 200 milijonov, države članice pa so odobrile financiranje modulov do misije Artemis VI. To je edina pot, po kateri evropska industrija sodeluje pri pošiljanju ljudi na Luno.

Administrator NASA Jared Isaacman, nekdanji zasebni astronavt in ustanovitelj plačilnega podjetja Shift4 Payments, je na ladji za reševanje posadke dejal, da je “NASA znova v poslu pošiljanja astronavtov na Luno,” navaja Al Jazeera. Na nominacijskem zaslišanju v senatu pa je o istem programu izjavil, da SLS “ni trajnostna in dostopna rešitev” in da morajo prihodnje misije preiti na cenejše zasebne ponudnike. Trumpova administracija je v proračunu za leto 2026 predlagala ukinitev Oriona in SLS po misiji Artemis III. Kongres je predlog zavrnil in za SLS zagotovil najmanj 1,025 milijarde letno do leta 2029.

Isaacman je marca vseeno ukinil Lunar Gateway, načrtovano vesoljsko postajo v orbiti Lune. Pristajalnika za prihodnje misije razvijata SpaceX (Starship HLS) in Blue Origin (Blue Moon), od misije Artemis V dalje pa bo upravljanje SLS prevzel Deep Space Transport, konzorcij Boeinga in Northrop Grummana, po modelu komercialnih storitev. Lockheed Martin sam navaja, da bo Artemis V cenejši za več kot polovico, do Artemis VIII pa pričakuje nadaljnje 30-odstotno znižanje. Do takrat pa utegne biti prepozno. Isaacman in SpaceX-ov Elon Musk stavita na Starship, ki naj bi bil sposoben prenesti 100 ton v vesolje za zlomek sedanje cene.

Zaslužili pa niso le izvajalci. Konzultantska hiša Boyd Company je ocenila, da je sama izstrelitev 1. aprila okrožju Brevard prinesla 160 milijonov dolarjev. 400.000 obiskovalcev je razprodalo vse hotele v Titusville, Cape Canaveral in Cocoa Beachu. Predsednica gospodarske zbornice Space Coast Anne Conroy-Baiter je dejala, da pričakujejo pol milijona obiskovalcev pozneje letos, ko bo SpaceX prvič izstrelil Starship s Floride. Nepremičnine z razgledom na izstrelitve so na premiji, inženirji in znanstveniki pa se množično selijo v okrožje Brevard.

Izstrelitev 1. aprila je po podatkih Nielsena spremljalo 18,1 milijona ameriških gledalcev na sedmih televizijskih mrežah. Petkov pristanek so v živo prenašali ABC, CBS, CNN, NBC in Fox News, pa tudi Netflix, Amazon Prime Video, Peacock in HBO Max, ki so vsi gostili NASA-jev brezplačni prenos. NASA prenašalnih pravic ne prodaja. Ponuja brezplačen signal, mreže pa ga pokrivajo uredniško, kot vesoljsko različico javnega dobra.

Za zdaj ostaja 93 milijard, razdeljenih med Lockheed Martin, Boeing, Northrop Grumman in Airbus, najdražja vozovnica na Luno v zgodovini. Naslednja bo ali cenejša ali pa je ne bo.