Peking je v zadnjem desetletju iz največjega posojilodajalca državam v razvoju postal neto prejemnik odplačil. Največji udarec je doživela Afrika.
Kitajska ni več, kar je bila. Po analizi organizacije ONE Data, ki jo povzema Reuters, so nova posojila revnejšim državam strmo upadla, odplačila starih dolgov pa še naprej naraščajo. Številne države z nizkimi in srednjimi dohodki — zlasti v Afriki — zdaj Kitajski nakazujejo več denarja, kot ga od nje prejmejo.
Preobrat je najizrazitejši prav v Afriki. Med letoma 2015 in 2019 je celina od Kitajske prejela neto 30 milijard dolarjev, v obdobju 2020–24 pa je odteklo 22 milijard. Skupni premik v petih letih znaša 52 milijard dolarjev.
“Posojil prihaja manj, a stara posojila je še vedno treba odplačevati — to je vir odlivov,” je za Reuters dejal David McNair, izvršni direktor ONE Data. Trend je po njegovih besedah “neto negativen” za afriške države, ki težko financirajo javne storitve. Po drugi strani pa lahko manjša odvisnost od tujega denarja spodbudi domačo odgovornost.
Vrzel zapolnjujejo multilateralne institucije. Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad in druge multilateralke so neto financiranje v zadnjem desetletju povečale za 124 odstotkov. Zdaj zagotavljajo 56 odstotkov vseh neto tokov — med letoma 2020 in 2024 skupno 379 milijard dolarjev.
Kitajsko posojanje Afriki je od vrha leta 2018, ko je znašalo 41,8 milijarde dolarjev, upadlo za 70 odstotkov na 12,3 milijarde leta 2023. Kitajski javni posojilodajalci držijo skoraj 62 milijard dolarjev afriškega zunanjega dolga, zasebni kitajski upniki pa še 23 milijard.
Analiza ONE Data ne zajema rezov iz leta 2025. Lani je Trump zaprl ameriško agencijo za mednarodni razvoj USAID, zmanjšala pa so se tudi sredstva drugih razvitih držav. McNair napoveduje, da bodo podatki za lani pokazali oster upad uradne razvojne pomoči.
Enaidvajset afriških držav z nizkimi dohodki je v stečaju ali na robu dolžniške stiske. Več kot 30 afriških držav za odplačilo dolgov namenja več kot za zdravstvo.
