Slovenska borza ostaja domača, saj je svet ATVP uradno zavrnil zahtevo hrvaške državne finančne agencije Fina, da pridobi posredni kvalificirani delež v Ljubljanski borzi. Po presoji regulatorja Fina ne izpolnjuje zakonskih meril, zato predlagani prevzem ne bo mogoč. Odločitev je bila že vročena pooblaščencu Fine.
Po zakonu o trgu finančnih instrumentov morajo vsi, ki želijo pridobiti kvalificirani delež v borzi, najprej pridobiti dovoljenje ATVP. Pri tem regulator preverja finančno trdnost vlagatelja, izkušnje vodstva, transparentnost, pa tudi morebitne sume pranja denarja ali financiranja terorizma. V primeru Fine je presoja pokazala, da pogoji niso izpolnjeni, zato soglasje ni bilo dano.
Kaj zavrnitev dejansko pomeni?
Odločitev pomeni, da ostaja struktura lastništva Ljubljanske borze enaka — upravlja jo družba, ki je bila v lasti Zagrebačke burze. Čeprav imajo na borzi trenutno le malo kotirajočih družb, je dejstvo, da je borza kritična infrastrukturna točka za slovenski finančni sistem. Po odločitvi vlade je bila Ljubljanska borza uvrščena med infrastrukturne objekte nacionalnega pomena, kar pomeni dodatno zaščito pred tujimi prevzemi.
Za slovenske vlagatelje in delničarje to prinaša stabilnost in predvidljivost. Zadrževanje lastništva doma pomeni, da morebitne spremembe — ki bi utegnile vplivati na likvidnost, nadzor in regulacijo — ostajajo bolj pregledne in pod domačim nadzorom. To je pomembno v luči tega, da je na domovih trgih pogosto veliko neznank.
Majhno število kotirajočih in skromna likvidnost
Borza v Ljubljani že dlje časa trpi zaradi nizkega števila kotirajočih družb. Po zadnjih podatkih ima borza zgolj 17 delnic, ki bi jih lahko uvrstili v segment delnic. Če pogledamo širše — statistika kaže, da je bilo leta 2024 v Sloveniji le 18 podjetij kotirajočih na borzi, kar je daleč pod več desetletnim povprečjem približno 68.
Tržna kapitalizacija borze ostaja relativno skromna. Po poročilu za leto 2023 je skupna tržna kapitalizacija vseh vrednostnih papirjev znašala približno 46,3 milijarde evrov, pri čemer je kapitalizacija delnic dosegala nekaj manj kot 9,2 milijarde EUR.
Te številke poudarjajo, zakaj je tranzicija borze pod tujim lastništvom za marsikoga povzročala negotovost. Zavedanje, da borza ni velik trg in da je likvidnost omejena, pomeni, da bi morebitne spremembe lastništva lahko vplivale na obseg trgovanja, dostopnost delnic in transparentnost — vse to za vlagatelje pomeni tveganje.
Politične in regulativne implikacije za “kritično infrastrukturo”
Zavrnitev zahteve Fine ni bila le tehnična formalnost. V ozadju je stališče slovenske vlade, da je Ljubljanska borza strateški element finančnega sistema in zato ne sme prenesti lastništva pod tujo državno agencijo. Ta korak je poudaril pomen domačega nadzora nad kapitalskim trgom.
Hrvaški finančni minister je opozoril, da bi odziv regulatorja lahko vplival na mednarodno percepcijo slovenskega trga, če bi bila odločitev zaznana kot politična. Toda ATVP in slovenska vlada poudarjata, da je presoja temeljila izključno na strokovni oceni skladnosti z zakonskimi merili — ne na političnih navodilih.
Za domače investitorje to prinaša jasen signal: pomembne institucije, tudi če jih zanima prevzem, morajo spoštovati stroge kriterije in transparentne postopke. Ne glede na to, kdo je lastnik, je stabilnost trga in varnost sredstev ključna.
Prinaša prihodnost priložnost za domače vlagatelje?
Zaradi majhnega števila kotirajočih družb in nizke likvidnosti je Ljubljanska borza večinoma namenjena domačim vlagateljem s kratkoročnimi ali dolgoročnimi nameni. Ohranitev domačega lastništva pomeni, da bodo morebitne spremembe v strukturi, regulaciji ali ponudbi delnic ostale lokalne in pregledne.
Preberite več:
To je lahko priložnost: čeprav trg ni velik, so pravila jasna, nadzor ostaja doma, in za vlagatelje to pomeni manj “presenečenj”. Hkrati lahko domača borza služi kot pomemben element finančne suverenosti in kot odskočna deska za podjetja, ki želijo zbirati kapital doma.
