Slovenija še naprej beleži napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja, ki jih je pred desetimi leti določila Agenda 2030. Ta obsega 17 ključnih ciljev, razdeljenih na pet sklopov: ljudje, blaginja, planet, mir in partnerstvo. Najnovejši podatki državnega statističnega urada za leto 2024 kažejo, da je država pri nekaterih kazalnikih naredila pomembne premike, pri drugih pa izzivi še vedno ostajajo.
Agenda 2030 je opredeljena kot razvojni akcijski načrt, ki uravnoteženo povezuje ekonomsko, socialno in okoljsko dimenzijo. Slovenski podatki kažejo, da so nekatere spremembe dosežene hitreje, druge počasneje, vendar je smer jasna. Trajnostni razvoj je vse bolj integriran v gospodarsko in socialno politiko države.
Ljudje: manj revščine, izzivi pri enakosti spolov
Eden ključnih kazalnikov socialne blaginje je stopnja tveganja revščine, ki je lani znašala 13,2 %. To pomeni, da je približno 276.000 prebivalcev Slovenije živelo z dohodkom, nižjim od praga revščine. V primerjavi z letom prej se je ta stopnja zvišala za 0,5 odstotne točke, kar opozarja, da kljub gospodarski rasti socialne neenakosti ostajajo izziv.
Po drugi strani pa beležimo pozitivne premike pri zdravju. Dečki, rojeni lani, lahko pričakujejo 79,5 leta, deklice pa 84,7 leta. Pričakovano trajanje življenja moških je tako najdaljše doslej, pri ženskah pa ostaja na predlanski ravni. To je pomemben kazalnik izboljšanja življenjskih standardov in dostopa do zdravstvenih storitev.
Izobraževanje je eden izmed ključnih stebrov trajnostnega razvoja. Delež zgodnje opustitve izobraževanja se je lani zmanjšal na 5 %, kar je najmanj v obdobju 2008–2024. Gre za pomemben dosežek, saj zgodnje opuščanje izobraževanja zmanjšuje možnosti za trajno zaposljivost in socialno mobilnost.
Kljub tem pozitivnim trendom pa ostajajo izzivi na področju enakosti spolov. Delež žensk na vodstvenih položajih je upadel na 21,1 %, kar je za skoraj 5 odstotnih točk manj kot leto prej. To kaže, da je potreben dodaten napor za izboljšanje reprezentativnosti žensk v odločanju, tudi v poslovnem svetu.
Slovenija je lani tudi povečala sredstva za raziskave in razvoj na področju kmetijstva. Namenjenih je bilo 24,9 milijona evrov, kar je peto zaporedno letno povečanje. Takšna vlaganja so ključna za inovacije, trajnostno kmetijstvo in krepitve konkurenčnosti domačega gospodarstva.
Planet: čistejša voda, rast recikliranja in gozdov
Okoljski kazalniki kažejo napredek, predvsem pri kakovosti voda in ravnanju z odpadki. Lani je bilo 69,9 % prebivalcev priključenih na komunalne čistilne naprave z vsaj sekundarno stopnjo čiščenja, kar je povečanje za 3,7 odstotne točke.
Stopnja recikliranja odpadkov (brez mineralnih) se je zvišala na 77,5 %, medtem ko se je delež odlaganja odpadkov povečal na 6,1 %. Takšni rezultati kažejo na večjo ozaveščenost in učinkovitost pri ravnanju z odpadki.
Emisije toplogrednih plinov iz sektorjev zunaj sistema za trgovanje z emisijami so se v obdobju 2005–2023 zmanjšale za 14 %, kar pomeni, da se Slovenija premika proti evropskim podnebnim ciljem.
Kakovost kopalnih voda je mešana: v morskih kopalnih vodah je odlična pri vseh 100 % vzorčenih, v celinskih kopalnih vodah pa je odlična pri 57,7 % vzorčenih, kar je rahlo manj kot leto prej. Gozd pokriva 58,1 % površine države, kar je majhen, a stabilen dvig glede na pretekla leta.
Blaginja: rekordno nizka dolgotrajna brezposelnost
Eden najbolj spodbudnih podatkov je stopnja dolgotrajne brezposelnosti, ki je padla na 1,2 %, najnižjo raven v obdobju 2008–2024. To je rezultat kombinacije gospodarskega okrevanja, aktivnih politik zaposlovanja in izobraževalnih programov.
Energetska odvisnost je padla na 44,5 %, kar pomeni manjšo izpostavljenost zunanjim energetskim tveganjem. Bruto domači izdatki za raziskave in razvoj so dosegli 2,16 % BDP, rahlo več kot leto prej, kar potrjuje dolgoročno osredotočenost države na inovacije in tehnologijo.
Tudi področje azilov je pokazalo spremembe: 5.634 prošenj za azil je bilo vloženih, ugodeno pa je bilo 184 prosilcem. Število prošenj se je zmanjšalo za 22 %, število odobrenih pa se je povečalo za 43 %.
Na področju trajnostne mobilnosti je delež električnih avtomobilov med prvo registriranimi padel na 6 %, hibridnih pa se je povečal na 26 %.
Mir in partnerstvo: manj korupcije, stabilni davki
Indeks zaznavanja korupcije v javnem sektorju se je zvišal na 60 (0–100), kar kaže na napredek pri preglednosti in integriteti javnih institucij.
Okoljski davki v skupnih davčnih prihodkih so lani znašali 7,66 %, kar je stabilno glede na preteklo leto, in nakazuje uravnoteženo vključevanje okoljske dimenzije v fiskalno politiko.
Slovenija je dosegla pomembne premike na področju dolgotrajne brezposelnosti, življenjske dobe, recikliranja in čistih voda, kar potrjuje, da država napreduje proti ciljem Agende 2030.
Vendar ostajajo izzivi: revščina, enakost spolov, kakovost celinskih kopalnih voda in energetska učinkovitost zahtevajo nadaljnja prizadevanja.
Preberite več:
Podatki kažejo, da trajnostni razvoj ni le okoljski ali socialni izziv, temveč preplet ekonomskih, socialnih in okoljskih politik, ki zahtevajo sistematično spremljanje, analizo in prilagajanje ukrepov. Slovenija je na poti, a je za dosego Agende 2030 potrebno nadaljevati z usklajeno politiko in strateškimi vlaganji
