Air France in KLM sta od 11. marca zvišala cene povratnih kart na dolgih letih za povprečno 50 evrov. Cena letalskega goriva se je v dveh tednih skoraj podvojila. Po podatkih Mednarodnega združenja za zračni promet IATA je globalna povprečna cena goriva Jet A-1 do 13. marca dosegla 175 dolarjev za sod, 76 odstotkov več kot 99,40 dolarja dva tedna prej. Evropa plačuje največ – 191,95 dolarja za sod, Severna Amerika 162 dolarjev.
Generalni direktor IATA Willie Walsh je po poročanju Bloomberga ocenil, da se bodo cene letalskih kart dvignile za do devet odstotkov. Skandinavski SAS bo v aprilu odpovedal več kot tisoč letov, v marcu pa jih je že prečrtal nekaj sto. Air New Zealand je med prvimi obenem ustavil napoved letnih rezultatov zaradi izjemne nestabilnosti na trgih goriva in do konca maja odpoveduje 1.100 letov.
Wizz Air, ki z Brnika leti na več evropskih destinacij, je imel do marca 83 odstotkov goriva zavarovanega po ceni med 681 in 749 dolarjev za tono. Od aprila naprej obseg zaščite ni jasen, družba pa je že sporočila, da bo letni dobiček za tekoče poslovno leto daleč pod pričakovanji. Morningstar je 17. marca oceno fer vrednosti Wizz Air znižal za 17 odstotkov. Lufthansa, ki prav tako leti iz Ljubljane, ima za leto 2026 zavarovanih le 28 odstotkov goriva, poletne lete bo torej večinoma poganjala po tržnih cenah. Analitiki po poročanju portala Travel and Tour World pričakujejo, da bo Lufthansa prisiljena pregledati mrežo letov, če cene goriva ostanejo visoke.
Vietnam je postal prva država, ki je napovedala odpovedi letov od aprila, potem ko sta Kitajska in Tajska ustavili izvoz rafiniranih goriv. Cathay Pacific je doplačila za gorivo zvišal za do 35 odstotkov, Thai Airways karte za 10 do 15 odstotkov, indijska IndiGo in Akasa Air pa sta uvedli doplačila za gorivo na domačih in mednarodnih linijah.
IAG, matična družba British Airways in prevoznika Vueling, ki z Brnika leti v Barcelono, je po poročanju Reutersa sporočila, da cen zaenkrat ne bo dvigovala, ker ima gorivo zavarovano z vnaprej sklenjenimi terminskimi pogodbami. A malo družb si je pred izbruhom konflikta zagotovilo takšno zaščito. Analitiki svarijo, da bi ob vztrajanju visokih cen tudi nizkocenovni prevozniki lahko ukinili slabše donosne proge z manjših letališč.
IATA opozarja, da 25 do 30 odstotkov evropskega letalskega goriva prihaja iz Perzijskega zaliva, rezerve pa pokrivajo le okrog enega meseca rednega povpraševanja. Problem ni omejen na surovo nafto; po podatkih IATA je razlika med ceno surove nafte in končnega goriva, tako imenovani crack spread, dosegla 77,73 dolarja za sod, kar govori o omejenih rafinerijskih kapacitetih in ozkih grlih v dobavni verigi. Alternativni azijski trgi so pod lastnimi pritiski, saj 84 odstotkov surove nafte, ki potuje skozi Hormuško ožino, konča v Aziji.
Analitik Deutsche Bank Michael Linenberg je v raziskovalni noti zapisal, da bi bile ob odsotnosti kratkoročne olajšave letalske družbe po svetu prisiljene prizemljiti na tisoče letal, finančno najšibkejši prevozniki pa bi lahko prenehali delovati. Gorivo po njegovi oceni pri večini velikih prevoznikov predstavlja okrog 30 odstotkov vseh stroškov. Generalni direktor United Airlines Scott Kirby je na Harvardu opozoril, da bo vpliv na četrtletne rezultate “občuten”, letalska družba pa pričakuje 400 milijonov dolarjev dodatnih stroškov samo v prvem četrtletju.
Posledice za potnike se že kopičijo. Po poročanju revije Inc. so se cene kart globalno dvignile za 5 do 15 odstotkov, najostrejši dvigi so na dolgih medcelinskih povezavah med Evropo in Azijo ter Pacifikom. Po oceni IATA so medcelinske linije posebej ranljive, saj preusmerjanje okrog zaprtega bližnjevzhodnega zračnega prostora in obenem okrog Ukrajine podaljšuje lete in porablja dodatno gorivo. Posamezen let z ozkotrupnim letalom tipa Airbus A320 stane med 2.500 in 4.000 dolarjev več kot pred dvema tednoma, pri širokotrupnih A330 pa se dodatni stroški merijo v desettisoče dolarjev.
V Sloveniji je generalni sekretar Združenja turističnih agencij Mišo Mrvaljević po poročanju Večera potnike, ki so že kupili karte za prvomajske počitnice ali poletni dopust, pozval, naj potovanj ne odpovedujejo. Opozoril je, da ima letalski prevoznik pravico zaračunati doplačilo za gorivo tudi po nakupu vozovnice, a da subjektivni strah ni razlog za odpoved. Evropska uredba sicer zahteva, da prevoznik pri prodaji navede končno ceno, a za lete zunaj EU veljajo pravila države odhoda.
Letališče Ljubljana je lani prvič po pandemiji preseglo 1,6 milijona potnikov. Koliko jih bo letos, bo v veliki meri odvisno od vprašanja, na katerega ne more odgovoriti nobena letalska družba – kako dolgo bo Hormuška ožina zaprta.
En odgovor
Vse se draži, zdaj pa bo dražji tudi dopust. Daljnji kraji postajajo še bolj oddaljeni.