Velike evropske korporacije, kot sta Airbus in Dassault, so se pridružile pobudi več kot 90 manjših evropskih tehnoloških podjetij in lobističnih skupin. Podjetja in lobiji so v pobudi predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen zahtevali ustanovitev državnega infrastrukturnega sklada na evropski ravni, s katerim bi povečali javne naložbe v najsodobnejše tehnologije.
V odprtem pismu, ki je bilo Komisiji poslano 14. marca, podpisniki poudarjajo, da nedavni geopolitični dogodki, povezani z ZDA in EU, izpostavljajo nujo, s katero bi morala Evropa ukrepati za ohranitev svoje strateške avtonomije v ključnih sektorjih.
“Evropa mora prevzeti pobudo in postati tehnološko bolj neodvisna na vseh ravneh ključne digitalne infrastrukture, od logične infrastrukture – kot so aplikacije, platforme, mediji ali okviri in modeli umetne inteligence – pa vse do fizične infrastrukture, kot so čipi, računalništvo, shranjevanje podatkov in povezljivost,“ so poudarili podpisniki, dodali pa, da “trenutna večplastna odvisnost Evrope ogroža varnost in zanesljivost, kompromitira našo suverenost in škoduje naši rasti.“
V pismu je navedeno, da bi bil ključni element pri financiranju tako ambicioznega cilja evropski infrastrukturni sklad, še posebej pri kapitalsko zahtevnih segmentih vrednostne verige, kot sta kvantna tehnologija ali proizvodnja čipov. Prav tako predlagajo, da bi vlade v svojih javnih razpisih dale prednost evropskim dobaviteljem, s čimer bi povečali povpraševanje in spodbudili evropska podjetja k vlaganju.
“Cilj tega ni izključiti neevropske igralce, temveč ustvariti prostor, v katerem se lahko evropski dobavitelji enakovredno potegujejo (in upravičijo naložbe),” piše v pismu, ki je bilo naslovljeno tudi na komisarko za tehnološko suverenost, suverenost in demokracijo, Henno Virkunnen.
Med podpisniki pisma so francoski ponudnik storitev v oblaku OVH Cloud in podobna podjetja iz drugih evropskih držav, Evropski inštitut za programsko opremo (ESI) iz Bolgarije, Evropska mreža zagonskih podjetij (ESN), nemško združenje AI Association za umetno inteligenco, internetno vozlišče Amsterdam Internet Exchange (AMS-IX) in francoska javna investicijska banka BPI France.
Evropska tehnološka podjetja že dolgo pozivajo k zmanjšanju odvisnosti od ameriških tehnoloških velikanov (“Big Tech”) s spodbujanjem “Euro stack”“ – izgradnje vertikalne infrastrukture za tehnologijo, ki bi bila v celoti suverena. Konec januarja je italijanska ekonomistka Cristina Caffarra, specialistka za konkurenčno pravo, objavila dokument z naslovom EuroStack, v katerem podrobno obravnava strategijo za doseganje evropske tehnološke suverenosti.
V zadnjih mesecih se na konferencah in zborovanjih vse bolj poudarja potreba po tehnološki neodvisnosti Evrope. Večja in manjša evropska podjetja vse bolj gledajo na trenutne geopolitične napetosti in trgovinske vojne, ki jih vodi administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa, kot na razlog za bolj odločno podporo evropski digitalni neodvisnosti.
Strah glede tehnološke odvisnosti se je še povečal po odločitvi ZDA, da skoraj čez noč prekinejo podporo nekdanji zaveznici Ukrajini, s čimer se je nehala tudi izmenjava obveščevalnih podatkov. Dodatno napetost je povzročil nastop ameriškega podpredsednika JD Vancea na varnostni konferenci v Münchnu, kjer je odkrito kritiziral regulacijo umetne inteligence in zagovarjal ameriško tehnološko prevlado.
Idejo o “državnem” skladu, ki bi strateško vlagal v ključne projekte tehnološke verige (Sovereign Infrastructure Fund, SIF), je razvila prav Caffarra, ki v svojem načrtu navaja, da za tak sklad ne bi bila potrebna zajetna sredstva, temveč bi bilo dovolj, če bi manjše vsote preusmerjali v ključna področja, kot so odprtokodni projekti, v katerih je Evropa tradicionalno močna.
S konceptom EuroStack se želi spremeniti tudi razmišljanje evropskih odločevalcev, da se ne bi več ukvarjali zgolj z regulacijo digitalnih trgov in storitev, temveč bi več pozornosti namenili sami infrastrukturi, na kateri digitalne storitve temeljijo – predvsem na področju polprevodnikov in računalništva v oblaku. Prav tako se zavzemajo za preusmeritev naložb EU iz akademskih institucij proti komercialnim podjetjem in zagonskim podjetjem.
Preberite več:
Pomanjkanje financiranja prek tveganega kapitala v Evropi se pogosto navaja kot največja ovira za razvoj avtohtone evropske digitalne industrije. Zato se vse bolj poudarja potreba po enotnem in bolj integriranem evropskem kapitalskem trgu, o čemer redno govori tudi nekdanji guverner Evropske centralne banke Mario Draghi.
Draghi je septembra lani podpisal 400-stransko poročilo za Evropsko komisijo, v katerem se obravnava prihodnost evropske konkurenčnosti. V njem so izpostavljena tri ključna področja, na katerih mora Evropa ukrepati: zmanjšanje zaostanka v inovacijah za ZDA, usklajevanje razogljičenja in zelenih politik s konkurenčnim gospodarstvom ter zmanjšanje odvisnosti od uvoženih virov ali tuje infrastrukture.
