Aktivna politika zaposlovanja med ambicijo in realnostjo trga dela

Vlada je na začetku leta sprejela nove Smernice za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za obdobje 2026–2030, s katerimi želi v naslednjih petih letih začrtati odziv trga dela na strukturne spremembe, pomanjkanje delovne sile in vztrajno dolgotrajno brezposelnost. Dokument, ki ga je pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, predstavlja strateški okvir, znotraj katerega se bodo oblikovali programi zaposlovanja, usposabljanja, izobraževanja in aktivacije brezposelnih.

Temeljno izhodišče smernic je pospešena in učinkovita aktivacija delovno sposobnega prebivalstva. Vlada priznava, da trg dela kljub relativno ugodnim makroekonomskim razmeram ostaja razdeljen. Na eni strani se podjetja soočajo s pomanjkanjem kadra, na drugi pa vztrajajo skupine, ki se težje vključujejo v zaposlitev. Prav tem skupinam, dolgotrajno brezposelnim, nižje izobraženim, starejšim od 50 let, mladim in prejemnikom denarne socialne pomoči, so smernice namenjene prednostno.

Dolgotrajna brezposelnost ostaja eden osrednjih izzivov 

Dokument predvideva, da se bo ta problem naslovil z okrepljenimi programi aktivne politike zaposlovanja, individualnim pristopom in intenzivnejšim svetovanjem. Poudarek ni zgolj na hitrem prehodu v zaposlitev, temveč na povečanju zaposljivosti, kar pomeni dolgoročnejši pristop in več vlaganj v razvoj znanj in kompetenc.

Posebno mesto v smernicah zavzemajo usposabljanja, predvsem na področju digitalnih in zelenih kompetenc. Aktivna politika zaposlovanja se vse tesneje povezuje s potrebami gospodarstva in prestrukturiranjem delovnih mest. Cilj ni več zgolj zaposliti brezposelnega, temveč ga usposobiti za delo, ki bo obstalo tudi v prihodnjih letih. V tem kontekstu smernice priznavajo, da brez vsebinske nadgradnje znanj aktivacija pogosto ostaja kratkotrajna.

Cilji niso novi

Med ključnimi cilji za obdobje 2026–2030 so zmanjševanje števila dolgotrajno brezposelnih oseb, hitrejša aktivacija starejših, nizko izobraženih in prejemnikov denarne socialne pomoči ter učinkovitejši prehod mladih do 29. leta na trg dela v okviru jamstva za mlade. Gre za cilje, ki niso novi, a jih dokument postavlja v širši kontekst strukturnih sprememb in demografskih trendov.

Sprejem smernic ima tudi institucionalni pomen. Z njimi je bil v okviru Načrta za okrevanje in odpornost dosežen mejnik M140, ki se nanaša na trg dela in zmanjševanje posledic negativnih strukturnih trendov. To pomeni, da dokument ni zgolj notranji strateški akt, temveč tudi del širših evropskih zavez.

Smernice postavljajo ambiciozen okvir, a bo njihova uspešnost odvisna od konkretnih programov, stabilnega financiranja in sposobnosti sistema, da resnično prilagodi ukrepe posamezniku. Aktivna politika zaposlovanja se je v preteklosti pogosto znašla med dobrimi nameni in omejenimi učinki. Obdobje 2026–2030 bo pokazalo, ali se lahko iz strateškega dokumenta razvije tudi učinkovito orodje trga dela.