Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v sodnem postopku, ki zadeva ničnost pogodbe o hipotekarnem kreditu v švicarskih frankih, predhodno naslovilo vprašanje na Sodišče Evropske unije. Slovenske vrhovne sodnike zanima, ali ima banka kljub razglasitvi pogodbe za nično pravico do nadomestila za obdobje, v katerem je potrošnik uporabljal posojena sredstva.
V zadevi je bila ničnost pogodbe že potrjena na sodiščih prve in druge stopnje. Predmet obravnave pred vrhovnim sodiščem zdaj ni več vprašanje, ali je pogodba veljavna, temveč višina vračila oziroma nadomestila, ki bi ga banka lahko (ali ne bi smela) zahtevati.
Vrhovni sodniki poudarjajo, da se ob tem postavlja ključno vprašanje: ali lahko banka, čeprav pogodba ne velja, zahteva nadomestilo zgolj zato, ker je potrošnik določeno obdobje uporabljal posojena sredstva?
Vprašanje usklajenosti z evropskim pravom
V svoji prošnji sredi maja je Vrhovno sodišče naslovilo vprašanje na evropsko sodišče v povezavi z 6. in 7. členom Direktive EU o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah. Zanima jih predvsem, ali je razlaga slovenskega prava, po kateri bi banka v določenih primerih bila vseeno upravičena do nadomestila, skladna z evropskim pravnim redom.
Poudarili so, da gre za primer, kjer banka ni ravnala nepošteno v subjektivnem smislu – torej ni namenoma zavajala potrošnika – in pogodba ne krši temeljnih moralnih načel. V tem okviru želijo izvedeti, ali je prav, da se banki prizna nekakšna “kompenzacija” za uporabo sredstev.
V preteklosti brez nadomestil
Vrhovno sodišče je sicer spomnilo, da je Sodišče EU v svojih prejšnjih sodbah že zavzelo jasno stališče. Če je kreditna pogodba nična, banka nima pravice zahtevati ne nadomestila ne valorizacije denarja (to pomeni, da ne more zahtevati dodatka zaradi inflacije ali izgube vrednosti denarja).
Toda slovensko sodišče meni, da primer vsebuje specifične okoliščine, ki jih prejšnje sodbe EU sodišča ne zajemajo neposredno. Obenem opozarja, da bi lahko popolna prepoved vsakršnega nadomestila v tem primeru celo nasprotovala ciljem direktive in nekaterim širšim načelom prava EU.
Odločitev Sodišča EU bo pomembno vplivala ne le na ta primer, temveč potencialno tudi na druge podobne primere v Sloveniji in širše po EU. Odgovor bo določil, ali lahko banke v določenih primerih, kljub razveljavitvi pogodb, vendarle računajo na delno povračilo zaradi uporabe sredstev.
