Britanci podobno kot Evropska unija in preostala Evropa hitijo s preobrazbo avtomobilske industrije in čim hitrejšo elektrifikacijo, zato želijo prepričati potrošnike, da je vlaganje v električna vozila dobra naložba za vse. Vlada medtem dela na infrastrukturi in zagotavljanju več polnilnih postaj.
Britanska vlada je namreč na začetku letošnjega leta sporočila, da je namenila več kot 2,3 milijarde funtov za prehod na vozila z ničelnimi emisijami, celoten proces pa želijo do leta 2030 zaključiti prvi.
Spomnimo, da je Evropska komisija pred dvema letoma odobrila obvezno uvedbo ničelnih emisij za nove avtomobile in kombije od leta 2035.
A to, kot piše portal Automotoshow, ni popolna prepoved, saj predpisi predvidevajo ničelne emisije CO2, ne pa absolutne prepovedi tehnologije notranjega zgorevanja. Teoretično to pušča prostor za ogljično nevtralna goriva. Vseeno je bolj malo verjetno, da bi sintetična goriva ali vodik prevladali v tako kratkem časovnem obdobju.
Postopno omejevanje bo sčasoma privedlo do dejanske prepovedi prodaje novih avtomobilov z bencinskimi in dizelskimi motorji v 27 državah članicah EU. Prejšnji teden je Evropska komisija, izvršni organ EU, potrdila svojo zavezanost cilju, ki je bil prvič napovedan pred mnogimi leti – da od leta 2035 ne bo več mogoče kupiti vozil z motorji z notranjim zgorevanjem. Pred tem bo treba emisije zmanjšati za 55 odstotkov do konca tega desetletja. Stanje se še lahko spremeni.
“Komisija bo prav tako pospešila pripravo predvidene revizije Uredbe o standardih CO2 za avtomobile in gospodarska vozila,” navaja Automotoshow.
Nissan britansko vlado opozoril na stroge zahteve pri proizvodnji
Japonski avtomobilski proizvajalec Nissan je eden največjih delodajalcev v Veliki Britaniji in v Sunderlandu upravlja največjo tovarno vozil na Otoku. To je podjetju omogočilo, da opozori na prestroge zahteve za proizvodnjo električnih vozil in na tveganja, ki jih prinašajo v prihodnosti.
V odziv na to opozorilo je britanski minister za gospodarstvo Jonathan Reynolds za Times povedal, da so se dogovorili za “pomemben premik politike”, poroča portal Electrive.
“Storili bomo vse, kar je v naši moči, da zagotovimo varno dolgoročno prihodnost Nissana v Veliki Britaniji, pri čemer bomo poskrbeli, da bo poslovno in regulativno okolje to podpiralo,” je dejal in poudaril, da je celotna vlada enotnega mnenja, da z zapiranjem delovnih mest v državi ni mogoče doseči napredka pri ciljih ničelnih emisij in energetske tranzicije.
Times izjave vidi kot močan pokazatelj, da bo laburistična vlada omilila “ZEV mandat”, torej ključno regulacijo, ki oblikuje prihodnost avtomobilske industrije. V skladu s strategijo britanske vlade za dosego ničelnih emisij do leta 2050 je poudarek na pospeševanju prehoda na vozila z ničelnimi emisijami za avtomobile in kombije.
Po trenutnih pravilih morajo proizvajalci originalne opreme letos doseči 28-odstotno prodajo električnih avtomobilov. Tisti, ki tega ne storijo, se soočajo z visokimi kaznimi.
Reynoldsove izjave sledijo večtedenski posvetovalni fazi v Veliki Britaniji, ki se je osredotočala na načrtovano ukinitev motorjev z notranjim zgorevanjem do leta 2030 ter na mandat ZEV (Zero Emission Vehicle). Tako je laburistična vlada želela vključiti britansko avtomobilsko industrijo v razpravo o tem, kako doseči postopno ukinitev novih bencinskih in dizelskih vozil do leta 2030.
Pred petimi leti je vlada pod vodstvom Borisa Johnsona odločila, da bo prepovedala proizvodnjo novih vozil na fosilna goriva že od leta 2030. Nekdanji britanski premier Rishi Sunak je nato preložil načrtovani datum na leto 2035, kot razlog pa navedel visoke stroške za družine in mala podjetja. Kljub temu je vlada kmalu po tem sporočila, da namerava ohraniti prvotno strategijo za mandat ZEV, ki določa strožje letne kvote prodaje.
Do novega zasuka je nato prišlo pod laburisti leta 2024. To ni presenetljivo, saj je ta stranka že med volilno kampanjo napovedala, da bo v primeru zmage uveljavila prvotni rok, torej leto 2030.
Preberite več:
Povpraševanje po električnih avtomobilih v Veliki Britaniji trenutno vseeno ni tako močno, kot se je pričakovalo, eden od razlogov pa je tudi globalna, latentna kriza v avtomobilski industriji.
Glede na okoliščine, upočasnitve in prilagoditve željam podjetij, se pet oziroma deset let do prepovedi proizvodnje vozil z motorji z notranjim zgorevanjem zdi precej kratko obdobje za uresničitev tega megalomanskega projekta.
