Amazon od dobaviteljev zahteva popuste na izdelke, ki jih prodaja prek svoje platforme, poroča Financial Times. Tehnološki velikan s tem razveljavlja ugodnosti, na katere je pristal lani, da bi ublažil vpliv Trumpovih carin na veleprodajne partnerje.
Po navedbah več svetovalcev za dobavitelje podjetje zahteva popuste od nizkih enomestnih odstotkov do 30 odstotkov. Amazon je nekatera pogajanja pospešil za več tednov in v posameznih primerih določil rok 1. januarja.
Podjetje je lani pristalo na višje odkupne cene za nekatere dobavitelje blaga, obremenjenega s carinami, v zameno za zajamčene minimalne marže. Zdaj te koncesije razveljavlja. Na Amazonovi platformi zunanji prodajalci predstavljajo več kot 60 odstotkov prodaje, preostalo pa Amazon prodaja neposredno.
Poteza prihaja tik pred odločitvijo vrhovnega sodišča ZDA, ki naj bi jo sodniki objavili 14. januarja. Med nerešenimi primeri je vprašanje zakonitosti obsežnih globalnih carin, ki jih je Trump uvedel na podlagi zakona o mednarodnih izrednih gospodarskih pooblastilih iz leta 1977. Predsednik je trgovinske primanjkljaje razglasil za izredne razmere in na tej podlagi uvedel dajatve brez odobritve kongresa.
Novembrsko zaslišanje pred vrhovnim sodiščem je pokazalo dvome na obeh straneh političnega spektra. Tako konzervativni kot liberalni sodniki so izrazili skepso glede predsednikovega pooblastila za uvedbo carin prek omenjenega zakona, ki besede “carina” sploh ne omenja. Noben predsednik ga doslej ni uporabil za utemeljitev splošnih uvoznih dajatev.
Če vrhovno sodišče razsodi, da so carine nezakonite, bo morala zvezna vlada uvoznikom povrniti do 150 milijard dolarjev. Po podatkih ameriške carinske uprave je vlada med februarjem in sredino decembra lani pobrala 133,5 milijarde dolarjev carinskih prihodkov na podlagi tega zakona. Minister za finance Scott Bessent je v izjavi za Reuters dejal, da ima državna blagajna na računu skoraj 774 milijard dolarjev, toda izplačila bi trajala tedne ali celo leto dni.
Trump je v objavi na družabnem omrežju zapisal, da bi bilo vračilo “skoraj nemogoče”, in dodal, da bi skupaj z investicijami, ki so jih podjetja vložila v tovarne za izogibanje carinam, govorili o “bilijonih dolarjev”. Ministrstvo za pravosodje je v sodni vlogi potrdilo, da bo vlada povrnila vse carine na podlagi omenjenega zakona, če bo sodišče tako odločilo.
Trumpova vlada ima pripravljene rezervne načrte. Direktor nacionalnega gospodarskega sveta Kevin Hassett je dejal, da bi lahko dajatve ponovno uvedli takoj na podlagi drugih zakonskih pooblastil, čeprav bi ta imela več omejitev.
Nekatera podjetja niso čakala na razsodbo. Costco, Bumble Bee Foods, Revlon, EssilorLuxottica, Kawasaki Motors in Yokohama Tire so že vložila preventivne tožbe za zaščito pravice do morebitnih vračil. Manjša podjetja medtem prodajajo terjatve hedge skladom za drobec vrednosti. Uvoznik igrač Kids2 je za carine na kitajsko blago prejel 23 centov na dolar, za carine, povezane s tihotapljenjem fentanila, pa le devet centov.
Za Amazon odločitev pomeni veliko finančno breme. Analitiki Goldman Sachsa so ocenili, da bi carine letos lahko zmanjšale operativni dobiček podjetja za od 5 do 10 milijard dolarjev, odvisno od izida trgovinskega spora. Amazon se na prošnjo za komentar ni odzval.
