Podatkovni center postaviš v dveh letih, na priključitev na evropsko prenosno omrežje pa lahko čakaš do sedem. Prav ta vrzel Amazonu vse bolj kroji načrte za širitev oblačnih storitev na stari celini, je za Reuters povedala Pamela MacDougall, vodja za energetske trge in regulativo pri Amazon Web Services (AWS) za regijo EMEA.
“Vse pogosteje po Evropi ugotavljamo, da se zagotovljeni roki za priključitev še naprej prestavljajo,” je opozorila MacDougall. Rok za omrežno priključitev je po njenih besedah zdaj eden ključnih dejavnikov, ko Amazon presoja nove naložbe. V več državah je Amazon želel graditi, a so ga manjkajoče omrežne kapacitete ali preobremenjenost prenosnega sistema prisilile, da je od načrtov odstopil. “Obstaja neskladje. Mi želimo širitev v dveh letih,” je pojasnila.
V Združenih državah Amerike čakalne dobe za priključitev po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) v povprečju trajajo od enega do treh let, čeprav se lahko tudi tam zavlečejo. Evropska čakalna doba do sedem let podjetja z energetsko zahtevnimi projekti vse bolj odvrača od Evrope.
Težavo zaostruje zaostanek pri obravnavi priključitvenih zahtevkov. Kot opozarja panožno združenje Eurelectric, so Italija in Španija med državami, kjer čakalne vrste blokira veliko število tako imenovanih “špekulativnih” projektov — zahtevkov, vloženih iz previdnosti, ki jih verjetno nikoli ne bodo uresničili. Ker velja pravilo “prvi pride, prvi melje”, resni projekti teh zahtevkov ne morejo prehiteti. Pridobivanje dovoljenj za nadgradnjo samih omrežij je prav tako dolgotrajno, kar zamude še podaljšuje.
Bruselj se tega zaveda. Evropska komisija je decembra 2025 predstavila obsežni sveženj za elektroenergetska omrežja (European Grids Package), ki prvič predlaga zavezujoče roke za dovoljevalne postopke na ravni EU — največ dve leti za večino projektov, tri za najzahtevnejše. Predlog uvaja tudi načelo “prvi pripravljeni, prvi na vrsti” namesto dosedanjega kronološkega pristopa, kar bi iz čakalnih vrst izrinilo projekte brez resnih namenov. Zakonodajni predlogi so zdaj v rokah Evropskega parlamenta in Sveta EU.
Koliko bo to stalo? Po ocenah Komisije bo Evropa do leta 2040 v elektroenergetsko infrastrukturo morala vložiti okoli 1,2 bilijona evrov. Več kot polovica prenosnih projektov, potrebnih do leta 2030, še vedno čaka na dovoljenja, opozarja združenje evropskih operaterjev prenosnih sistemov ENTSO-E. Po njihovih izračunih vsak evro, vložen v omrežje, do leta 2040 prihrani dva evra sistemskih stroškov.
MacDougall je podpredsednica združenja GIGA (Green Industrial Grids Association), ustanovljenega konec januarja 2026 z namenom pritiska na oblikovalce politik za hitrejšo posodobitev evropskih omrežij. Med ustanovnimi člani so poleg Amazona še Meta, Google, Microsoft, Siemens Energy, Hitachi Energy, Linde in operater polnilne infrastrukture Fastned. Združenje med drugim zagovarja hitrejše uvajanje tehnologij, ki povečujejo zmogljivost obstoječih omrežij, in prožnejše priključitvene pogoje.
Amazon ima v Evropi obsežno prisotnost. AWS je največji ponudnik oblačnih storitev na svetu, z regionalnimi podatkovnimi centri v Frankfurtu, na Irskem, v Londonu, Parizu, Stockholmu, Milanu in Zürichu. Podjetje je obenem največji korporativni kupec obnovljive energije v Evropi — več kot 230 solarnih in vetrnih projektov po celini, skupaj dobrih 9 gigavatov zmogljivosti. A brez zanesljive priključitve na omrežje jih podjetje ne more izkoristiti.
Problem pa je širši od Amazona. Po podatkih IEA je celina leta 2015 predstavljala več kot četrtino svetovnih zmogljivosti podatkovnih centrov, do leta 2024 pa se je ta delež skrčil na 15 odstotkov. Evropski trg je v zadnjem desetletju rasel z le polovično hitrostjo svetovnega povprečja. Evropska komisija je v odgovor aprila 2025 zagnala akcijski načrt “AI Continent”, a brez temeljite posodobitve elektroenergetske infrastrukture bo ostal na ravni političnih obljub.
Zamude pri omrežjih zdaleč presegajo Amazonove načrte. Kdo bo vlagal v podatkovne centre, tovarne ali polnilno infrastrukturo na celini, kjer priključitev na električno omrežje traja dlje kot gradnja sama?
