Predlog nacionalnega programa za razvoj čipov in polprevodniških tehnologij do leta 2030 je danes na posvetu v Ljubljani prejel širšo podporo, a udeleženci poudarjajo, da bo ključ do uspeha ustrezno financiranje in zadostno število usposobljenih kadrov.
Čipi so osrednji del vseh sodobnih elektronskih naprav in predstavljajo strateško panogo s pomembnim vplivom na konkurenčnost slovenskega gospodarstva, je na začetku posveta poudaril dekan Fakultete za elektrotehniko Marko Topič.
Ključna vloga integriranih vezij
Čipi oziroma integrirana vezja so srce sodobnih digitalnih tehnologij, ki omogočajo hitre komunikacije, dostop do informacij in zeleno preobrazbo v gospodarstvu. Topič je izpostavil, da so čipi ključni za razvoj trajnostnih in pametnih izdelkov z visoko dodano vrednostjo in so zaradi tega strateškega pomena za vsako državo.
Nacionalni program razvoja čipov ni usmerjen v masovno proizvodnjo, temveč v razvoj nišnih, inovativnih segmentov polprevodniške industrije, kot so namenski čipi (ASIC), sistemi na čipu (SoC), optoelektronika, fotonika in kvantna tehnologija. Cilj je vzpostaviti vrhunsko inovativno in konkurenčno okolje na evropskem in svetovnem nivoju.
Program zajema tri glavne ukrepe:
- krepitev obstoječih raziskovalnih zmogljivosti,
- ustanovitev Centra odličnosti za čipe in polprevodniške tehnologije,
- uvedbo kompetenčnega centra Čip.si, ki je začel delovati konec avgusta.
Brez ustreznega kadra in financ program ne bo izvedljiv
Največji izziv bo zagotovitev ustreznega financiranja programa, po trenutnih ocenah je za realizacijo vseh ukrepov potrebno okoli 165 milijonov evrov. Janez Krč, koordinator centra Čip.si, je izpostavil, da je pomembno, da vlada potrdi usmeritve programa, saj brez potrjenih kadrovskih in finančnih virov izvajanje ne bo mogoče.
Aida Kamišalić Latifić z ministrstva za digitalno preobrazbo je dodala, da so sicer za nekatere ukrepe že zagotovljena sredstva, vendar proračun ni zadosten, zato bo potrebna usklajena podpora več resorjev.
Minister Igor Papič je izpostavil možnosti financiranja prek nacionalnih in evropskih razpisov, med drugim prek platforme za strateške tehnologije za Evropo (STEP), ki bo predstavljala pomemben vir podpore. Nadalje je opozoril na potrebo po aktivnem spodbujanju vpisov na tehnične smeri ter privabljanju tujih strokovnjakov.
Po ocenah Mateja Skočirja z ministrstva za gospodarstvo je Slovenija dobro izhodišče za pridobivanje sredstev, a obstajajo tveganja, kot so omejen dostop do kritičnih surovin in konkurenca pri privabljanju talentov.
Okrepiti je treba znanost in industrijo
Denis Đonlagić s fakultete za elektrotehniko je poudaril, da je krepitev infrastrukturnih zmogljivosti ključna za dosego tehnološke neodvisnosti in konkurenčnosti na področju polprevodnikov. Okrepiti je treba tako znanost kot industrijo, da Slovenci ostanejo suvereni in inovativni v digitalni dobi.
V podjetju RLS merilna tehnika Matija Podhraški opozarja na visoke stroške razvoja čipov, ki hitro dosegajo milijon evrov, zlasti za specializirane nišne produkte. Zato podjetja potrebujejo finančno spodbudo, da lahko konkurenčno razvijajo nove tehnologije.
Preberite več:
Podporo predlaganemu programu izraža tudi Zbornica elektroindustrije pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki poudarja, da je nujno, da se fokus drži potreb podjetij, saj so prav ta nosilci razvoja in inovacij.
