Načrti bodočega nemškega kanclerja in voditelja konservativne stranke CDU, Friedricha Merza, za zagon ambicioznega programa državnih investicij so se v ponedeljek znašli pred nemškimi sodišči.
O Merzovem načrtu bi moral aktualni sklic nemškega bundestaga glasovati v torek, vendar je njegova prihodnost zdaj negotova, saj je skrajno desna stranka AfD v zadnjem trenutku vložila pritožbo na ustavno sodišče. AfD trdi, da ni bilo zagotovljenega dovolj časa za strokovni pregled predloga nove vlade v nastajanju, ki predvideva investicije v višini 500 milijard evrov.
Investicijski načrt, ki obsega ogromno povečanje izdatkov za obrambo in infrastrukturo ter vključuje tudi reformo strogih nemških fiskalnih pravil, ki omejujejo javno zadolževanje, so podprli tudi Merzovi bodoči koalicijski partnerji iz socialdemokratske stranke SPD. Že sama novica o doseženem dogovoru je prejšnji teden povzročila rast evropskih delnic in evra na finančnih trgih.
A Merz se zdaj bori s časom, saj želi glasovanje o načrtu izpeljati čim prej. 25. marca bo namreč potekalo prvo zasedanje novega sklica bundestaga, v katerem bodo skrajne leve in desne skupine imele več poslancev ter posledično večjo možnost blokiranja predlaganih investicij. Merz poudarja, da je odobritev načrta nujna zaradi geopolitičnih razmer, saj se Evropa nahaja “med sovražno Rusijo in nezanesljivo Ameriko pod predsednikom Donaldom Trumpom”.
Poleg AfD je pritožbo proti načrtovanemu torkovemu glasovanju vložila tudi ena neodvisna poslanka, trije poslanci liberalne stranke FDP pa so napovedali podobne korake. “Zvezna vlada za zdaj ni bila sposobna odgovoriti na zelo preprosta in osnovna vprašanja o zadevi,” je za nemško agencijo DPA dejal vodja FDP za finance, Florian Toncar.
Merz si je prejšnji teden poleg podpore CDU in SPD zagotovil tudi podporo Zelenih. V ponedeljek je nemška zunanja ministrica iz vrst Zelenih, Annalena Baerbock, ob robu srečanja zunanjih ministrov držav EU poudarila, da sprostitev t. i. “zavore dolga”, ki je bila uvedena leta 2008 po svetovni finančni krizi, pomeni močno sporočilo za evropsko varnost.
“To je jasen signal, da Nemčija resno razmišlja o svoji varnosti, varnosti Ukrajine in varnosti Evrope,” je dejala Baerbock, poroča nemški Frankfurter Allgemeine Zeitung.
Na zveznih volitvah konec februarja sta konservativni CDU in socialdemokratski SPD skupaj osvojila 328 poslanskih sedežev, kar je dovolj za tesno večino v novem bundestagu, ki bo imel v zmanjšani obliki 630 sedežev. Zeleni bodo s 118 sedeži četrta največja stranka v parlamentu.
Nove ukrepe naj bi uvedli za spodbujanje gospodarske rasti v Nemčiji, ki že dve leti beleži negativno rast. Po napovedih z začetka leta naj bi tudi leto 2025 prineslo tretje zaporedno krčenje BDP-ja. Parlamentarni odbor za proračun aktualnega sklica bundestaga je Merzov načrt odobril v nedeljo, prejšnji teden pa je že prestal pravne izzive nekaterih članov AfD in poslancev Levice.
Na torkovem glasovanju ima trenutna koalicija, ki jo sestavljajo CDU, SPD in Zeleni, potrebno dvotretjinsko večino za sprejetje ustavnih sprememb, s približno 30 dodatnimi glasovi.
Donosnost državnih obveznic v evroobmočju se je v ponedeljek pred pričakovanim glasovanjem znižala, kar nakazuje pozitivno reakcijo finančnih trgov. A hkrati so bile v ponedeljek objavljene nove pesimistične napovedi za letošnje leto, ki ponazarjajo obseg gospodarskih težav, s katerimi se bo moral Merz soočiti.
Münchenski inštitut IFO za ekonomske raziskave napoveduje, da bo nemški BDP letos zrasel le za skromnih 0,2 odstotka, po tem, ko se je dve leti zapored krčil. Kot glavni razlogi za šibko okrevanje navajajo nizko industrijsko povpraševanje, pritiski mednarodne konkurence in pomanjkanje investicij.
Preberite več:
Po raziskavi nemške gospodarske in trgovinske zbornice (DIHK) namerava približno 40 odstotkov anketiranih nemških podjetij vlagati v tujino, da bi znižali stroške. “Nemčiji grozi zaostanek … Če podjetja vedno bolj selijo proizvodnjo v tujino zaradi visokih stroškov energije, dušeče birokracije in naraščajočih davčnih obremenitev, to pošilja nevaren signal,” je za Reuters dejal Volker Treier, vodja oddelka za zunanjo trgovino pri DIHK.
V ponedeljek je svojo napoved nemške rasti za leto 2025 znižala tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), in sicer z 0,7 odstotka na 0,4 odstotka.
