Ameriški Urad za varstvo finančnih potrošnikov (CFPB) bo tudi v letu 2026 deloval, a v precej drugačni obliki, je v petek sporočila agencija. Namesto popolne ukinitve, ki jo je mesece napovedoval vršilec dolžnosti direktorja Russell Vought, se bo nadzor nad finančnimi institucijami nadaljeval, vendar z daleč ožjimi pooblastili.
Najbolj nenavaden del nove politike: nadzorniki CFPB bodo morali pred vsako inšpekcijo na glas prebrati “prisego ponižnosti” bankam in drugim finančnim institucijam. Dokument, kot poroča American Banker, poudarja, da bodo nadzori “hitri in osredotočeni”, inspektorje pa spodbujajo, da delo opravijo hitro in pod načrtovanim proračunom.
Razburkano leto 2025
Sprememba prihaja po nemirnih desetih mesecih. Februarja je Vought, direktor Urada za upravljanje proračuna in eden od avtorjev konzervativne platforme Project 2025, prevzel agencijo in zaposlenim ukazal, naj prenehajo z vsem delom – preiskavami, nadzorom, sprejemanjem novih predpisov. Elon Musk je tedaj na družbenem omrežju X zapisal “CFPB RIP”, piše NPR.
Sedež agencije v Washingtonu so zaprli za teden dni. Direktorica za nadzor Lorelei Salas in vodja oddelka za izvrševanje zakonov Eric Halperin sta odstopila. Sindikat zaposlenih je vložil tožbo, sodnica Amy Berman Jackson pa je marca prepovedala množična odpuščanja.
Oktobra je Vought v intervjuju za oddajo The Charlie Kirk Show dejal, da “v sedežu agencije ostaja le malo zaposlenih, medtem ko agencijo zapiramo”, navaja Reuters. Zdaj, mesec dni pozneje, CFPB vendarle napoveduje nadaljevanje dela – čeprav v okrnjeni različici.
Zakaj je CFPB postal tarča?
Agencijo so ustanovili leta 2011, po svetovni finančni krizi, kot del zakona Dodd-Frank. Namen je bil ustvariti telo, ki bo državljane ščitilo pred goljufivimi praksami bank in posojilodajalcev. Zasnovala jo je senatorka Elizabeth Warren.
Od ustanovitve je CFPB potrošnikom vrnil 20,7 milijarde dolarjev – prek razveljavitev dolgov, odškodnin in znižanj kreditov. Pod Bidnovo administracijo je agencija tožila velike banke kot JPMorgan Chase in Wells Fargo, omejila provizije za prekoračitve računov in predlagala prepoved prodaje osebnih podatkov.
Prav ta aktivizem pa jo je naredil za tarčo. Republikanci, bančni sektor in del Silicijeve doline že leta kritizirajo CFPB kot primer pretiranega državnega vmešavanja. Agencija se ne financira prek kongresnega proračuna – sredstva dobi neposredno od Federalnih rezerv, kar naj bi jo ščitilo pred političnimi pritiski.
Vrhovno sodišče ZDA je lani potrdilo, da je tak model financiranja ustavno skladen. Toda Vought je našel drugo pot: ker Federalne rezerve od leta 2022 poslujejo z izgubo, trdi, da CFPB nima pravice zahtevati novih sredstev. Kongres je julija prepolovil proračun agencije – z 823 na 446 milijonov dolarjev.
“Prisega ponižnosti”
Nov pristop se, kot pravi CFPB, “temeljno razlikuje” od politike prejšnjega direktorja Rohita Chopre. Inšpekcije bodo krajše od dosedanjih osmih tednov, agencija pa se bo izogibala podvajanju nadzora tam, kjer delo že opravljajo regulatorji posameznih držav.
Sporočilo agencije, ki ga povzema American Banker, prejšnje vodstvo opisuje kot “oboroženo krilo CFPB” pod vodstvom “nekdanje Sorosove aktivistke” Lorelei Salas – referenca na milijarderja Georgea Sorosa, priljubljeno tarčo konzervatrivcev.
Nekdanji uradniki CFPB tako karakterizacijo zavračajo. Odvetniki, ki zastopajo banke, menijo, da sploh ni jasno, ali bo agencija še zmogla kakršen koli nadzor – Vought je napovedal, da bodo sredstva izčrpana do konca leta.
CFPB je v sredo sporočil, da vse sodne spore prenaša na Ministrstvo za pravosodje, večino odvetnikov iz oddelka za izvrševanje zakonov pa pošilja na neplačan dopust, poroča American Banker.
Pogled iz Evrope
Za opazovalca iz Evrope se ameriška saga okoli CFPB zdi nenavadna. V EU in regiji varstvo uporabnikov finančnih storitev opravljajo centralne banke in specializirana regulatorna telesa – Banka Slovenije, Hrvatska narodna banka, Narodna banka Srbije – ki so zaščitena z zakoni, ki jim zagotavljajo neodvisnost. Politična sprememba ne more preprosto ustaviti njihovega dela.
Res je, tudi v Evropi se razpravlja o obsegu regulacije finančnega sektorja. Toda poskus izvršilne veje oblasti, da dejansko ugasne regulatorno telo, ki ga je zakonodajna veja ustanovila z zakonom – in to brez njenega soglasja – bi bil v EU težko predstavljiv.
Zgodba o CFPB odpira vprašanje: kaj se zgodi z varstvom potrošnikov, ko postane nadzor nad bankami politično orodje? Stopnje neplačanih dolgov pri kreditnih karticах, študentskih in avtomobilskih kreditih so na najvišjih ravneh od leta 2010, kot piše American Prospect.
Sodni postopki še tečejo. Če sodišče ne bo ustavilo Voughta, bi CFPB lahko postal primer tega, kako lahko politične spremembe uničijo regulatorno telo – tudi ko Vrhovno sodišče pravi, da je zakonito.
