Ameriška tržišča v porastu pred praznikom, Evropa sledi

Dan pred ameriškim praznikom zahvalnosti so newyorške borze zaključile v solidnem plusu. Indeks Dow Jones je pridobil skoraj 315 točk in se ustavil pri 47.427. Indeks S&P 500 je zrasel za 0,7 odstotka in končal pri 6.812, Nasdaq Composite pa je okrepil za 0,82 odstotka in sejo sklenil pri 23.214.

To je četrti zaporedni dan rasti glavnih indeksov in hkrati najboljše takšno obdobje od maja. Vlagatelji očitno verjamejo, da bo ameriška centralna banka Zvezne rezerve na decembrskem zasedanju znižala obrestne mere. Terminske pogodbe trenutno kažejo več kot 80-odstotno verjetnost za znižanje za četrtino odstotne točke. Temu v prid govorijo tudi najnovejši gospodarski podatki: inflacija je blažja od pričakovane, potrošniško zaupanje upada, število novih prijav za nadomestilo za brezposelnost pa je padlo na najnižjo raven od aprila.

Tehnološki sektor je bil gonilna sila rasti, čeprav z nekaj napetosti. Delnica družbe Nvidia si je opomogla po tedenskih pretresih, ki so jih sprožile novice, da družba Meta razmišlja o uporabi Googlovih procesorjev. Ob koncu dneva je beležila približno odstotek rasti. Družba je prejšnji teden objavila izjemne rezultate — prihodke v višini 57 milijard dolarjev, kar je 62 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Kljub temu ostaja razprava o tem, ali lahko veliki tehnološki igralci razvijejo alternative Nvidiinim procesorjem, še naprej odprta.

Alphabet, matična družba Googla, je še naprej dosegal nove zgodovinske vrednosti. Tržna kapitalizacija se mu približuje štirim bilijonom dolarjev. Če to mejo preseže, bo šele četrta družba v zgodovini, ki ji je to uspelo — za Applom, Microsoftom in Nvidio. Rast poganja Gemini 3, nova generacija umetne inteligence, ki ima že 650 milijonov mesečnih uporabnikov. Dodaten zagon je prinesla novica, da je sklad Berkshire Hathaway Warrena Buffetta vložil znatna sredstva v družbo.

Na evropski strani je indeks Stoxx 600 zrasel za skoraj 1,1 odstotka. Vsi pomembnejši regionalni borzni indeksi so končali dan v zelenem. Frankfurtski DAX je pridobil nekaj več kot odstotek in zaključil pri 23.726 točkah. Pariški CAC 40 se je okrepil za 0,88 odstotka, londonski FTSE 100 pa je končal skromneje, z rastjo pol odstotka.

V Londonu je pozornost pritegnilo nekaj drugega. Finančna ministrica Rachel Reeves je pred parlamentom predstavila jesenske proračunske ukrepe. Davčni prihodki bodo do konca mandata zrasli za dodatnih 26 milijard funtov. Pragovi za dohodnino ostajajo zamrznjeni do leta 2031. Omejene so davčne olajšave za pokojninske prispevke nad 2.000 funtov letno, uveden pa je tudi dodatni davek na nepremičnine, vredne več kot dva milijona funtov. Trg se je odzval umirjeno. Funt se je rahlo okrepil, neodvisni proračunski nadzor pa je ocenil, da bo prostor za fiskalno prilagajanje dvakrat večji od prejšnjih napovedi.

Prisotna je bila tudi geopolitika. Kijev je sprejel okvir ameriško-ukrajinskega mirovnega načrta, katerega število točk se je po pogajanjih v Ženevi zmanjšalo z 28 na 19. Predsednik Trump je sporočil, da ostaja le nekaj občutljivih vprašanj, in napovedal, da bo njegov odposlanec Steve Witkoff prihodnji teden odpotoval v Moskvo na pogovore s predsednikom Putinom. Delnice evropskih obrambnih podjetij, ki so prejšnji teden beležile izgube, so si opomogle. Rheinmetall je dan končal skoraj dva odstotka višje.

Posebno pozornost je pritegnil farmacevtski sektor. Delnice družbe Novo Nordisk so poskočile za skoraj pet odstotkov po objavi rezultatov drugega kroga pogajanj o cenah zdravil v okviru ameriškega programa Medicare. Ozempic in Wegovy, najbolje prodajani zdravili za sladkorno bolezen tipa 2 in debelost, bosta od leta 2027 Medicare stali 274 dolarjev mesečno namesto dosedanjih 959 — to je popust v višini 71 odstotkov. Gre za manj ugodno ceno od tiste, ki jo je Trumpova administracija prej neposredno izpogajala z družbo, a še vedno pomeni občuten pritisk na profitne marže. Analitiki pričakujejo, da bo rast prihodkov družbe Novo Nordisk prihodnje leto upadla na enomestno raven.

Cene nafte nadaljujejo padanje. Brent se giblje okrog 62 dolarjev za sodček. Analitiki JPMorgana in Goldman Sachsa napovedujejo, da bi cene lahko padle v razpon petdesetih dolarjev v letu 2026, v pesimističnih scenarijih pa še nižje. Pričakuje se presežek ponudbe ob koncu letošnjega in v začetku prihodnjega leta, kar bi lahko prisililo OPEC k prilagoditvi proizvodnje.

Cena zlata nadaljuje rast in trenutno znaša več kot 4.160 dolarjev za unčo. Bitcoin se je ustalil med 87.000 in 90.000 dolarji, potem ko je novembra izgubil skoraj tretjino vrednosti glede na oktobrski vrh nad 126.000 dolarji.

Ameriška tržišča bodo v četrtek zaprta. V petek bodo delovala skrajšano, do 13. ure po newyorškem času. Pravi preizkus tega optimizma prihaja prihodnji teden, ko bodo znani rezultati praznične potrošnje.