Nov ukrep ameriškega predsednika Donalda Trumpa, s katerim uvaja carine na uvoz jekla in aluminija je, v sredo stopil v veljavo in načel novo epizodo trgovinskih sporov, s katerimi Trump želi popolnoma preoblikovati svetovne ekonomske odnose. Skoraj takoj je sledil odziv Evropske unije, ki je napovedala povračilne ukrepe aprila letos.
Trumpov ukrep, ki naj bi ščitil ameriške proizvajalce jekla in aluminija na domačem trgu, uvaja 25-odstotne carine na ves uvoz teh kovin ter na stotine predelanih izdelkov iz teh materialov – od majhnih izdelkov, kot so vijaki in matice, do orodij, strojev, delov za buldožerje in pločevink za gazirane pijače.
Evropska komisija je v sredo zjutraj sporočila, da bo prihodnji mesec začela uvajati lastne carine na ameriško blago, čeprav bo polna moč bruseljskih povračilnih ukrepov stopila v veljavo šele sredi aprila.
Kanada, Združeno kraljestvo in Avstralija so prav tako izrazile nestrinjanje z novim ukrepom. Kanada razmišlja o uvedbi recipročnih ukrepov, medtem ko je britanska vlada sporočila, da so “ za obrambo nacionalnih interesov na mizi vse možnosti.” Avstralski premier Anthony Albanese je Trumpovo odločitev označil za “popolnoma neupravičeno … in v nasprotju z duhom trajnega prijateljstva med državama,” pri tem pa dodal, da carine in zaostritev trgovinskih napetosti pomenijo “škodo, ki si jo [v ZDA] zadajajo sami, in recept za počasnejšo rast ter višjo inflacijo, kar bodo na koncu plačali potrošniki.”
Države, ki jih bodo nove carine najbolj prizadele, so Kanada – največji tuji dobavitelj jekla in aluminija za ameriški trg – Brazilija, Mehika in Južna Koreja. Vse države so doslej imele določene carinske izjeme ali kvote za izvoz.
Dan pred uvedbo carin je prišlo do dodatne napetosti, ko je Trump Kanadi zagrozil s podvojitvijo carine na 50 odstotkov v odgovor na odločitev kanadske province Ontario, da uvede 25-odstotni izvozni davek na električno energijo, ki oskrbuje približno 1,5 milijona gospodinjstev v ameriških zveznih državah Michigan, Minnesota in New York.
Premier province Ontario, Doug Ford, se je na grožnjo odzval tako, da je začasno zamrznil odločitev o podražitvi elektrike, nakar je tudi Trump umaknil načrt o dodatnem zvišanju carin na kanadsko jeklo in aluminij. Incident je dodatno zamajal že tako nemirne finančne trge, vendar je Trump nadaljeval z načrti, ki jih je napovedal pred enim mesecem.
Nove carine so pozdravili ameriški proizvajalci jekla, saj se tako znova vzpostavljajo carine, ki so bile pravzaprav uvedene že leta 2018 v Trumpovem prvem mandatu, a so bile kasneje oslabljene z različnimi izjemami in kvotami za posamezne države, tisoče izjem pa je veljalo še za določene končne izdelke iz teh materialov.
“S krpanjem vrzeli v carinskih ukrepih, ki so jih izkoriščali že leta, bo predsednik Trump dal ameriški jeklarski industriji velik zagon. Nova carinska tarifa bo proizvajalcem jekla v ZDA zagotovila, da lahko še naprej ustvarjajo nova, dobro plačana delovna mesta in vlagajo, saj bodo vedeli, da jih ne bodo spodkopavale nepoštene trgovinske prakse,” je dejal Philip Bell, predsednik združenja proizvajalcev jekla SMA.
Zaostritev ameriško-kanadskega trgovinskega spora prihaja v tednu, ko se dosedanji premier Justin Trudeau pripravlja na uradno predajo oblasti svojemu nasledniku Marku Carneyju, ki je zmagal na strankarskih volitvah vladajoče Liberalne stranke. Carney je v ponedeljek dejal, da ne bo govoril s Trumpom, dokler ne bo uradno premier, Trump pa je na družbenih omrežjih v začudenje Kanadčanov znova izrazil željo, da bi Kanada postala 51. ameriška zvezna država.
Kanadski minister za energijo Jonathan Wilkinson je medtem napovedal, da bi Kanada lahko uvedla necarinske povračilne ukrepe, kot je omejitev izvoza nafte v ZDA ali uvedba izvoznih dajatev na minerale, ki jih uvaža Amerika. Kanada po naftovodih v ZDA, predvsem do rafinerij na ameriškem srednjem zahodu, pošlje okoli 4 milijone sodčkov surove nafte dnevno.
Večina ameriško-kanadske trgovine še vedno poteka brez carin na podlagi trgovinskega sporazuma USMCA, ki ga je Trump leta 2020 podpisal s Kanado in Mehiko. Kljub temu se ameriški predsednik še vedno pritožuje nad visokimi carinami, ki v Kanadi veljajo pri uvozu mlečnih izdelkov.
Čeprav je Kanada prejšnji teden dosegla začasno izjemo za nove 25-odstotne carine za blago, ki je v skladu s predpisi USMCA, jo v začetku aprila čaka nov izziv t.i. recipročnih carin, ki jih Trumpova administracija namerava uvesti za vse države.
Kanada, ki se močno zanaša na obsežne hidroenergetske vire, zaradi katerih je primarna proizvodnja aluminija bistveno bolj konkurenčna kot v ZDA, je postala ključni dobavitelj aluminija za ameriški trg. Kanada zagotavlja okoli 25 odstotkov ameriškega uvoza jekla in skoraj 60 odstotkov aluminija.
Kitajska je drugi največji ameriški dobavitelj aluminija in aluminijastih izdelkov, a se že zdaj sooča z visokimi carinami zaradi domnevnega dampinga in državnih izvoznih subvencij. Povrhu jo je doletela še nova 20-odstotna carina na vso kitajsko blago.
Trumpova obsedenost s carinami od januarskega nastopa mandata ter neprestana nepredvidljivost njihove uvedbe ali umika sta omajali zaupanje vlagateljev, potrošnikov in podjetij. Vse več ekonomistov zato meni, da bi donedavno močno ameriško gospodarstvo lahko že v prvem četrtletju letošnjega leta zdrsnilo v recesijo.
V Bruslju je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v sredo zjutraj predstavila evropski odgovor na Trumpove carine. EU bo povračilne ukrepe uvedla v dveh fazah.
Trumpove carine na jeklo in aluminij se bodo uporabljale za evropski izvoz blaga v Ameriko v vrednosti približno 26 milijard evrov. EU je ta ukrep obsodila že ob njegovi napovedi pred enim mesecem. EU, še posebej Nemčija, je prav tako velik izvoznica jekla v ZDA, v Trumpovem prvem mandatu pa je EU na podobne carine odgovorila s 2,8 milijarde evrov carin na ameriško blago.
V prvi fazi bo Evropska unija 1. aprila omogočila, da potečejo oprostitve za blago v vrednosti 8 milijard evrov, uvedene v letih 2018 in 2020, ki vključujejo vrsto ameriških izdelkov, od ladij in viskija do motornih koles, kot je Harley-Davidson. Nato bo EU do sredine aprila uvedla nov krog povračilnih ukrepov in razširila lastne carine na ameriško blago v vrednosti do 18 milijard evrov, s čimer naj bi skupni odziv Evropske unije dosegel 26 milijard evrov, kar ustreza škodi, ki jo povzročajo najnovejše Trumpove carine.
“Globoko obžalujemo ta ukrep. Carine so davki. Slabe so za podjetja, še slabše pa za potrošnike. S temi carinami motimo dobavne verige in v gospodarstvo vnašamo negotovost … Tukaj so na kocki delovna mesta. Cene bodo prav tako rasle – tako v Evropi kot v ZDA,” je dejala Von der Leyen.
Preberite več:
Predlagani izdelki, ki bodo tarča druge faze, vključujejo industrijske izdelke, kot so jeklo in aluminij, tekstil, usnjeni izdelki, gospodinjski aparati, orodja za dom, plastika in leseni izdelki, pa tudi kmetijske proizvode, kot so perutnina, govedina, določeni morski sadeži, oreščki, jajca, mlečni izdelki, sladkor in zelenjava.
Medtem je Evropska komisija začela dvotedenska posvetovanja s predstavniki evropske industrije in trgovine, ki naj bi trajala do 26. marca.
Kljub povračilnim ukrepom so iz Evropske komisije sporočili, da so še vedno odprti za sporazumno rešitev, evropski komisar za trgovinsko politiko Maroš Šefčovič pa bo nadaljeval pogovore, da bi dosegel kompromisno rešitev z Washingtonom.
