Ameriške trgovinske sankcije, ki jih je predsednik Donald Trump razglasil konec julija, so danes uradno začele veljati in močno premešale razpoloženje v ključnih partnerskih državah. Najbolj odmevna je odločitev o 15-odstotni carini na večino izdelkov iz Evropske unije, ki velja od danes naprej, kar so evropski voditelji pospremili z olajšanjem, a hkrati z grenkobo.
So sicer dosegli dogovor, ki je preprečil še višje (30-odstotne ali celo 50-odstotne) dajatve, toda novi ukrepi vseeno pomenijo višje stroške kot doslej. Bruselj še čaka na dokončne izvršilne ukaze iz Bele hiše in si prizadeva, da bi za strateške sektorje, kot sta jeklo in aluminij, še izpogajal olajšave ali vsaj kvote.
Ob tem je evropski gospodarski komisar Maroš Šefčovič poudaril, da novi režim kljub vsemu zagotavlja predvidljivost za podjetja, a nekateri voditelji, vključno z nemškim finančnim ministrom, priznavajo, da so želeli več. Posledično bodo izvozniki v ZDA prisiljeni k iskanju kompromisov med zvišanjem cen, izgubo tržnega deleža in nižjimi dobički.
Kanada je doživela še hujši udarec – Trump je na izvoz iz Kanade, ki ni zajet v prostotrgovinski sporazum ZDA, uvedel 35-odstotne carine. Kanadski premier Mark Carney je odločitev označil za razočaranje in napovedal, da se bo država zato intenzivneje usmerila v razvoj domačega trga in sklepanje dogovorov zunaj ameriške sfere. Nova carinska stopnja velja od danes le za nekatere izdelke, Kanada pa bo še naprej iskala kompromis, vendar poudarja samostojnost pri iskanju tržno stabilnih rešitev.
V Bernu je carinska novica povzročila pravi šok. Švicarji so sprva pričakovali 31-odstotne tarife, a jih je Amerika tik pred zdajci še dvignila na kar 39 odstotkov, kar je najvišja stopnja za evropsko državo. Švicarski gospodarstveniki opozarjajo, da je v nevarnosti na tisoče delovnih mest in da so njihov tehnološki sektor ter izvoz farmacije, kavnih izdelkov in ur resno ogroženi. Vlada se še vedno želi pogajati o olajšavah, še posebej, ker sta švicarski farmacevtski giganti Roche in Novartis v zadnjih mesecih napovedala obsežna vlaganja v ZDA.
V Aziji dogovore večinoma pozdravljajo
Dogovor z Japonsko je nekoliko omilil napetosti v Aziji. Washington in Tokio sta se prav tako dogovorila za 15-odstotno carinsko stopnjo, s čimer so znižali napovedanih 25 odstotkov (Japonci sicer še vedno iščejo rešitev za avtomobilski sektor, kjer že veljajo 25-odstotne tarife). Japonski premier Shigeru Ishiba je pozval Trumpa k dodatnim olajšavam za avtomobilsko industrijo, dogovor o tem pa naj bi sledil v prihodnjih dneh.
V državah jugovzhodne Azije so odzivi mešani – Tajska in Malezija v novem trgovinskem režimu vidita priložnost zaradi 19-odstotnih dajatev, Kambodža je 19-odstotne carine označila kot napredek, na Šrilanki pa so si oddahnili, ker je bila carina s 44 odstotkov znižana na 22 odstotkov.
Kitajska opozarja, da so trgovinske vojne tvegana igra. ZDA so za večino kitajskega izvoza napovedale minimalno 10-odstotno tarifo, a za glavne izdelke veljajo bistveno višje mejne stopnje (skupaj do 55 odstotkov). Kitajsko zunanje ministrstvo vztraja, da protekcionizem škoduje vsem vpletenim in ponavlja nasprotovanje vsakršnim carinskim oviram. Pogajanja o zmanjšanju carin sicer še potekajo.
Preberite več:
Trump je z izvršnim ukazom v četrtek zvišal carine na 68 držav in EU, začetek veljavnosti novih stopenj pa za nekatere države preložil na 7. avgust zaradi operativnih potreb bele hiše.
