Napovedane carine ameriškega predsednika Donalda Trumpa na uvoz iz številnih držav po svetu so stopile v veljavo v sredo zjutraj (po slovenskem času), zdaj pa vključujejo tudi 104-odstotni davek na vse kitajsko blago, kar še dodatno zaostruje svetovni trgovinski spor z največjimi partnerji in predstavlja nov zagon razprodajam na finančnih trgih.
Trumpove carine so v zadnjem tednu pretresle svetovni trgovinski red, ki je veljal desetletja, močno povečale strah pred svetovno recesijo in izbrisale bilijone dolarjev tržne vrednosti velikih podjetij z borz. Ko je Trump prejšnjo sredo predstavil table s seznamom držav in carinskih stopenj, ki jih lažno opisuje kot “recipročne”, je referenčni indeks S&P 500 doživel največji padec od svoje ustanovitve leta 1957 in se zdaj približuje tako imenovanemu medvedjemu trgu, torej 20-odstotnemu padcu glede na zadnji vrh.
Tudi svetovne obveznice – naložbe, ki veljajo za relativno varne – so se v sredo začele množično razprodajati, kar pomeni, da vlagatelji bežijo v gotovino. Gibanja evropskih in ameriških borznih terminskih pogodb kažejo, da najhujše šele prihaja, medtem ko je bil večji del Azije znova negativen. Kljub temu so kitajske delnice trenutno stabilne, zahvaljujoč državni intervenciji, ki je podprla trgovanje.
Trump za zdaj ignorira vse tržne kazalnike, v svojih izjavah pa pušča dvoumna sporočila, iz katerih ni jasno, ali bodo carine dolgoročna politika ali pa zgolj pogajalska taktika. Trumpova vlada je napovedala pogovore s predstavniki Južne Koreje in Japonske, dvema tesnima zaveznicama in pomembnima trgovinskima partnericama, italijanska premierka Giorgia Meloni pa naj bi Washington obiskala prihodnji teden.
Ameriški mediji so povzemali spletne objave z dezinformacijo, da Trump razmišlja o zamiku uvedbe carin, kar je povzročilo kratkoročno rast – a po demantiju iz Bele hiše so delnice znova padle in do konca dneva izničile vse predhodne dobičke.
Nemški finančni minister Joerg Kukies je v sredo dejal, da je nemško gospodarstvo v nevarnosti nove recesije zaradi svetovnih trgovinskih napetosti. Nemčija je v zadnjih dveh letih že beležila upad BDP-ja. Investicijska banka JP Morgan v najnovejših ocenah napoveduje 60-odstotno verjetnost, da bo svetovno gospodarstvo pred koncem leta zašlo v recesijo.
Trump je skoraj podvojil carine na uvoz iz Kitajske, ki so bile prejšnji teden določene na 54 odstotkov, kot odgovor na protaukrep, ki ga je Peking napovedal prejšnji teden. Kitajska je obljubila, da se bo borila proti temu, kot pravijo, “izsiljevanju”. Centralni banki Nove Zelandije in Indije sta v sredo znižali obrestne mere, verjetno kot prvi v nizu podobnih ukrepov, saj naj bi centralne banke po svetu skušale omiliti škodo, ki jo bodo ameriške carine povzročile njihovim gospodarstvom.
Nekatere druge države se odzivajo s povečanjem fiskalne podpore ključnim izvoznim sektorjem, Južna Koreja pa je napovedala niz nujnih ukrepov za pomoč proizvajalcem avtomobilov, vključno z davčnimi olajšavami in subvencijami.
Preberite več:
Verjetno bodo na koncu ameriški potrošniki tisti, ki bodo nosili breme Trumpove trgovinske vojne, saj bodo zaradi carin morali za številne izdelke plačevati višje cene – od oblačil in športne obutve do elektronike in vina. Skoraj tri četrtine Američanov pričakuje rast cen osnovnih življenjskih potrebščin v naslednjih šestih mesecih, kaže raziskava agencije Reuters/Ipsos.
Učinek carin še nekaj časa ne bo občuten v polnem obsegu, saj bo vsa roba, ki je bila v tranzitu v trenutku uveljavitve novih pravil, oproščena novih dajatev, pod pogojem, da prispe v ZDA do 27. maja. V veljavo so stopile tudi 20-odstotne carine na ves uvoz iz Evropske unije, evropski uradniki pa naj bi še v sredo začeli nove pogovore o ustreznem odzivu na ameriške ukrepe.
