Ameriški dolar se bliža zaključku leta 2025 z izgubo skoraj deset odstotkov vrednosti, kar pomeni najslabše letno gibanje od leta 2017. Indeks dolarja DXY, ki meri vrednost ameriške valute proti košarici šestih glavnih svetovnih valut, je v torek padel na približno 98 točk, najnižjo raven od začetka oktobra, poroča Trading Economics.
Posebej izrazit je bil padec v prvi polovici leta, ko je indeks dolarja izgubil 10,7 odstotka vrednosti, kar predstavlja najslabše gibanje v tem obdobju v več kot 50 letih, navaja J.P. Morgan Asset Management. Od januarja do junija je dolar padel za približno 11 odstotkov proti košarici glavnih valut, s čimer se je uradno končalo obdobje dolarske prevlade, ki je trajalo desetletje.
Vzroki za slabitev dolarja
Na začetku leta je bil dolar blizu zgodovinskih vrhov, podprt z desetletnim bikovskim trgom, močno gospodarsko rastjo, najglobljimi kapitalskimi trgi na svetu in višjimi obrestnimi merami kot večina razvitega sveta. Nato se je trend obrnil.
Glavni dejavniki slabitve vključujejo upočasnitev ameriške gospodarske rasti, negotovost glede trgovinske politike in carin ter zaskrbljenost glede fiskalnega primanjkljaja. Napovedi rasti ameriškega BDP za leto 2025 so marca in aprila padle z 2,3 na 1,4 odstotka. Čeprav so se nekoliko izboljšale, je bil padec pričakovanj za ameriško rast izrazitejši kot za druge regije, navaja J.P. Morgan.
Politična negotovost je dodatno obremenila dolar. Razprave o morebitni zamenjavi predsednika Feda Jeroma Powella so julija povzročile 1,2-odstotni padec dolarja v eni uri. Fiskalne skrbi naraščajo zaradi cene zakonodajnega paketa v vrednosti 4,1 bilijona dolarjev in nejasnih prihodkovnih napovedi.
| AMERIŠKI DOLAR (DXY) – PREGLED 2025 | ||
| Ključni podatki in napovedi | ||
| Kazalnik | Vrednost | Vir |
| Indeks DXY (december 2025) | ~98 točk | Trading Economics |
| Sprememba v letu 2025 | -9,7 % | Trading Economics |
| Sprememba H1 2025 | -10,7 % | J.P. Morgan |
| Najslabše leto od | 2017 | Trading Economics |
| Najslabše H1 od | 1973 | J.P. Morgan |
| 52-tedenski vrh | 109,5 točk | Trading Economics |
| 52-tedenski dno | 97,8 točk | Trading Economics |
| Fed obrestna mera | 3,50–3,75 % | Cambridge Currencies |
| Pričakovana znižanja 2026 | 2 | Cambridge Currencies |
| EUR/USD (december 2025) | ~1,14 | Capital.com |
| USD/JPY (december 2025) | ~150 | Cambridge Currencies |
| Delež v deviznih rezervah | 58 % | J.P. Morgan |
| Napovedi za leto 2026 | ||
| Banka | Napoved DXY/EUR-USD | Časovni okvir |
| Morgan Stanley | DXY 94 → 100 | H1 → H2 2026 |
| Goldman Sachs | EUR/USD 1,20 | 12 mesecev |
| J.P. Morgan | EUR/USD 1,22 | Marec 2026 |
| UBS | EUR/USD 1,23 | Junij 2026 |
| December 2025 | Lider.si | |
Prerazporeditev globalnega kapitala
Tuji vlagatelji držijo več kot 30 bilijonov dolarjev ameriških sredstev, večinoma brez valutnega zavarovanja, kar pomeni implicitno stavo na nadaljnjo moč dolarja, navaja Quartz. Ko je valuta oslabela v prvi polovici leta, so ti vlagatelji začeli dodajati valutna zavarovanja, s čimer so dejansko prodajali dolarje na trgu. Glede na obseg ameriških sredstev v tuji lasti lahko tudi skromni premiki v vedenju zavarovanja ustvarijo znaten pritisk na dolar.
Prilivi v ameriške delnice so se letos občutno zmanjšali, pri čemer so nekateri meseci zabeležili celo odprodajo, predvsem s strani tujih posameznih vlagateljev. ETF-i, ki niso domicilirani v ZDA in vlagajo v ameriške delnice, so od januarja do julija v povprečju beležili neto prilive 5,7 milijarde dolarjev v primerjavi z 10,2 milijarde v enakem obdobju 2024. Evropski vlagatelji zlasti povečujejo alokacije v domača sredstva, pri čemer so evropsko usmerjeni ETF-i letos prejeli rekordnih 42 milijard dolarjev neto prilivov.
Vloga centralne banke
Ameriški Federal Reserve je decembra znižal obrestne mere na razpon 3,50 do 3,75 odstotka, s čimer je signaliziral zmerno pot naprej, poroča Cambridge Currencies. Trgi pričakujejo še dve znižanji v letu 2026 ob ohlajanju inflacije in mehčanju trga dela. Novembrski podatki o zaposlovanju so pokazali le 64.000 novih delovnih mest, stopnja brezposelnosti pa je dosegla 4,6 odstotka, najvišjo raven v štirih letih.
Medtem je Banka Japonske dvignila ključno obrestno mero na 0,75 odstotka, najvišjo raven od leta 1995, kar je okrepilo jen in dodatno obremenilo dolar, poroča Cambridge Currencies. Evropska centralna banka je ohranila mere nespremenjene pri dveh odstotkih in zvišala napovedi rasti ter inflacije za obdobje 2025–2027.
Napovedi za leto 2026
Morgan Stanley napoveduje, da bo dolar v prvi polovici leta 2026 še naprej slabel, pri čemer bi indeks DXY lahko padel na 94 točk do sredine leta, preden bi se do konca leta vrnil na približno 100 točk. Banka pričakuje, da bo medvedji režim dolarja trajal do sredine 2026, nato pa bo sledil preobrat, ko bo Fed zaključil cikel nižanja obrestnih mer in se gospodarska rast izboljšala.
“Verjetno smo na odmoru in ne pri finalu. Drugi del slabitve dolarja naj bi prišel v naslednjih 12 mesecih, ko se bodo ameriške obrestne mere in rast približale preostanku sveta,” pravi David Adams, vodja strategije za valute G10 pri Morgan Stanley.
Goldman Sachs ohranja 12-mesečno napoved za razmerje EUR/USD pri 1,20, pri čemer navaja vztrajno šibkost dolarja, povezano z zbledevanjem ameriške gospodarske izjemnosti in politično negotovostjo, poroča Capital.com. J.P. Morgan pričakuje, da bo razmerje EUR/USD doseglo 1,19 do septembra in naraslo na 1,22 do marca 2026. UBS je zvišal ciljne vrednosti na 1,21 do konca leta 2025 in 1,23 do junija 2026.
Vpliv na gospodarstvo in vlagatelje
Slabitev dolarja ima širše posledice za potrošnike, podjetja in vlagatelje. Potovanja Američanov v tujino postajajo dražja, uvozne cene naraščajo, kar ustvarja pritisk na inflacijo, ameriška sredstva pa postajajo manj privlačna za tuje vlagatelje.
Šibkejši dolar pa koristi ameriškim izvoznikom, izboljšuje donosnost mednarodnih naložb in povečuje vrednost tujih prihodkov ameriških multinacionalk. Indeks MSCI EAFE je letos pridobil 22 odstotkov, od tega deset odstotnih točk pripisanih šibkejšemu dolarju, navaja J.P. Morgan Asset Management.
Kljub slabšemu gibanju ostaja dolar najpomembnejša svetovna valuta. Njegov delež v deviznih rezervah znaša 58 odstotkov in bo verjetno postopoma upadal, saj nekatere centralne banke diverzificirajo v sredstva, kot je zlato, navaja J.P. Morgan Asset Management. Strukturni dejavniki, vključno z likvidnostjo, statusom rezervne valute in trgovinsko prevlado, ostajajo pozitivni.
Ključna tveganja
Glavna tveganja za napoved vključujejo politični pritisk na Fed za hitrejše nižanje obrestnih mer, kar bi lahko dodatno oslabilo dolar. Mednarodne izkušnje kažejo, da politično vmešavanje v delo centralnih bank običajno vodi v višjo inflacijo in šibkejšo valuto, opozarja Mercer Advisors.
Po drugi strani bi lahko dolar hitro okrepilo morebitno povečanje globalnega tveganja, kar bi sprožilo povpraševanje po varnem zatočišču. Če bi se gospodarstva Evrope ali Kitajske poslabšala hitreje kot ameriško, bi dolar lahko začasno pridobil tradicionalni status varne valute.













