Ameriški minister za energetiko Chris Wright je v torek v Parizu zagrozil, da bi se ZDA lahko umaknile iz Mednarodne agencije za energijo (IEA), če ta ne bo opustila prizadevanj za zeleni prehod in se osredotočila na energetsko varnost. Wright je agencijo označil za “podnebno zagovorniško organizacijo” in ji očital, da njene napovedi izkrivljajo dejansko sliko energetskih trgov.
“Svetu ni treba scenarija ničelnih neto emisij, to je smešno in se nikoli ne bo zgodilo,” je dejal Wright na konferenci Francoskega inštituta za mednarodne odnose (IFRI) v Parizu, kot poroča Politico. Izjava je padla dan pred začetkom ministrskega zasedanja IEA, ki 18. in 19. februarja v Parizu zbira ministre za energetiko iz 31 držav članic.
Wright je izvršnemu direktorju agencije Fatihu Birolu priznal zasluge za korake pri reformi. Novembrsko letno poročilo IEA je namreč ublažilo napovedi o skorajšnjem vrhu porabe nafte in po petletnem premoru ponovno uvedlo scenarij, ki temelji na obstoječih politikah, ne na ambicioznih podnebnih ciljih. A minister je dal jasno vedeti, da to ne zadostuje. Če se agencija vrne k temu, kar je bila nekoč, torej k “odlični mednarodni agenciji za zbiranje podatkov”, bodo ZDA ostale, je dejal za Bloomberg. “Če pa vztraja, da je vse prežeto s podnebnimi zadevami, potem gremo.”
Za agencijo AFP je Wright šel še korak dlje in evropsko podnebno politiko označil za “podnebni kult”, ki po njegovi oceni zvišuje cene energije in zavira gospodarsko rast na stari celini. “Želimo si močno, industrijsko, premožno Evropo,” je dejal in dodal, da so ZDA zanesljiv partner, kljub napetostim zaradi Grenlandije.
To ni prvič, da Washington grozi z izstopom. Wright je podobno napovedal že julija 2025. Tokrat pa grožnja prihaja v drugačnem ozračju. Trumpova administracija je januarja že izstopila iz Mednarodne agencije za obnovljive vire energije (IRENA) in iz več deset drugih mednarodnih organizacij, vključno z organi Združenih narodov, povezanimi s podnebjem. Prejšnji teden je predsednik Trump razveljavil pravno podlago za zvezne podnebne predpise v ZDA.
IEA, ki je bila ustanovljena leta 1974 po prvi naftni krizi, od ZDA prejme okrog šest milijonov dolarjev letno, kar znaša približno 14 odstotkov njenega proračuna. Čeprav znesek ni astronomski, bi odhod največje svetovne proizvajalke nafte in plina iz organizacije, ki je bila zasnована prav za zagotavljanje energetske varnosti zahodnih držav, pomenil globok simbolni in strateški udarec za mednarodno energetsko arhitekturo.
Za Evropo, ki je po grenlandski krizi postala pozornejša na svojo odvisnost od ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), Wrightove besede prinašajo dodatno negotovost. Komisar EU za energetiko Dan Jorgensen je že prejšnji mesec opozoril, da geopolitični pretresi terjajo premislek o diverzifikaciji virov. Wright pa je v odgovoru za AFP sporočil, da se Evropi ni treba bati, saj so ZDA “zanesljiv dobavitelj energije”.
