Umik Združenih držav Amerike iz Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC) ni le še ena v vrsti zunanjepolitičnih odločitev administracije predsednika Donalda Trumpa. Gre za potezo, ki ima dolgoročne posledice, ne le za podnebno politiko, temveč za globalni red, mednarodno sodelovanje in razmerja moči. Odzivi iz Evrope, Združenih narodov in Slovenije kažejo, da svet tokrat umika ne razume kot tehničnega manevra, temveč kot jasen politični signal.
Izvršni sekretar UNFCCC Simon Stiell je bil v odzivu nenavadno neposreden. Umik ZDA je označil kot “izjemen avtogol”, ki bo po njegovih besedah škodoval predvsem Ameriki sami, njenemu gospodarstvu, delovnim mestom in življenjskemu standardu. Njegovo sporočilo je jasno. Izstop iz sistema, kjer se usklajujejo pravila prihodnjega razvoja, pomeni zavestno odpoved vplivu.
Stiell je opozoril, da podnebna politika danes ni več le okoljsko vprašanje, temveč osrednji del industrijske, energetske in tehnološke strategije. Države, ki ostajajo za mizo, bodo sooblikovale standarde prihodnjih trgov. Tiste, ki odidejo, bodo pravila le še prevzemale, brez besede pri njihovi vsebini.
ZDA zapuščajo cel sistem
Predsednik Donald Trump je s podpisom izvršnega ukaza odločil, da se ZDA umaknejo iz kar 66 mednarodnih organizacij in teles. Med njimi niso le podnebne institucije, temveč tudi UNFPA, Univerza ZN in več strokovnih agencij. Bela hiša je odločitev utemeljila s trditvami o neučinkovitosti, potratnosti in slabi upravljavski praksi teh organizacij.
Takšen obseg umika je redek tudi v ameriški zgodovini. Ne gre več za selektivno distanco, temveč za sistematično prekinjanje vezi z multilateralnim redom. Posledica ni razpad globalnega sistema, temveč prerazporeditev vpliva. Brez ZDA, a z drugimi akterji, ki so pripravljeni zapolniti praznino.
Evropa prevzema več odgovornosti
V Evropski uniji so se na ameriški umik odzvali hitro in usklajeno. Evropski komisar za podnebje Wopke Hoekstra je odločitev označil za obžalovanja vredno, podpredsednica Evropske komisije Teresa Ribera pa je šla še dlje in Trumpovi administraciji očitala brezbrižnost do okolja, zdravja in ljudi.
Evropski odziv ni le moralna drža, temveč strateška odločitev. EU s tem jasno sporoča, da vidi podnebno politiko kot del svoje konkurenčnosti in dolgoročne stabilnosti. Umik ZDA pomeni, da bo Evropa, skupaj z drugimi partnerji, igrala še pomembnejšo vlogo pri oblikovanju pravil igre.
Slovenija: sistem ni krhek, a odgovornost je večja
Slovenski minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je odločitev ZDA označil kot strateško politično potezo, hkrati pa poudaril, da multilateralni podnebni okvir ni odvisen od ene same države. Po njegovih besedah umik ne pomeni razpada sistema, temveč prerazporeditev vpliva in odgovornosti.
Za Slovenijo in EU to pomeni vztrajanje pri doslednosti. Podnebna politika po Kumrovih besedah ni stvar političnih ciklov, temveč dolgoročnega razumevanja, da podnebne spremembe ne poznajo meja in ne čakajo na volitve.
Se ZDA res lahko požvižgajo na svet?
Ameriški umik iz UNFCCC odpira neprijetno, a nujno vprašanje. Ali se lahko ena največjih svetovnih sil preprosto umakne iz skupnih pravil in pričakuje, da bo dolgoročno ostala vplivna? Retorika Bele hiše govori o neučinkovitosti in potratnosti, realnost pa kaže nekaj drugega, saj so se zavestno odpovedali prostoru, kjer se usklajujejo prihodnji ekonomski in tehnološki tokovi.
Podnebni sistem bo obstal. Svet se bo prilagajal, dogovarjal in sklepal kompromise tudi brez ZDA. Razlika je le v tem, da bo Amerika tokrat opazovalka, ne sooblikovalka.
V tem smislu ima Simon Stiell prav: to ni udarec svetu, temveč predvsem ZDA. In prav zato izraz “avtogol” ni politična figura, ampak realna ocena posledic.
