Zvezno okrožno sodišče v Washingtonu je zavrnilo zadnjo hrvaško pritožbo v sporu z madžarskim MOL-om glede pogodbe o plinskem poslovanju z INA-o. Sodnik Amir H. Ali je hrvaške argumente zavrnil kot neutemeljene, s čimer je arbitražna odločba iz leta 2022 postala izvršljiva na ozemlju Združenih držav. MOL lahko zdaj sproži postopek prisilne izterjave in zasega hrvaške premoženjske pravice, če Zagreb ne poravna dolga, ki je s stroški arbitraže in obrestmi narasel na 236 milijonov dolarjev.
Hrvaška se je v pritožbi sklicevala na sodbo Sodišča EU, ki je arbitražno klavzulo Pogodbe o energetski listini razglasilo za neveljavno v sporih znotraj EU, kar naj bi pomenilo, da Mednarodni center za reševanje investicijskih sporov sploh ni bil pristojen za odločanje. Sodnik Ali je ta argument zavrnil že pred enajstimi meseci, ko je prav tako zavrnil hrvaško pritožbo na prvotno odločbo iz leta 2022, ki mu je prisodila 183,94 milijona dolarjev. Hrvaška trditev, da je odločitev o pristojnosti arbitražnega sodišča “nematerialna” in zato ne uživa polnega pravnega varstva, je sodnik Ali označil za brezpredmetno.
Spor sega v leto 2003, ko je MOL za 505 milijonov dolarjev pridobil 25 odstotkov plus eno delnico INA-e in postopoma povečal delež na 47,16 odstotka, kar ga je naredilo za največjega delničarja hrvaške naftne družbe. Arbitražo je MOL sprožil leta 2013 po tem, ko sporazum o ločitvi in prenosu plinskega poslovanja INA-e na Hrvaško ni bil dokončno izpeljan. Arbitražni tribunal je leta 2022 soglasno zavrnil hrvaški argument, da je MOL podkupil nekdanjega predsednika vlade Iva Sanaderja za spremembo pogodbe leta 2009. Stranki morata do 19. marca predložiti skupni predlog za končno sodbo.
