Več kot 175 milijard dolarjev carinskih prihodkov bi morala ameriška vlada vrniti uvoznikom, če bi vrhovno sodišče razveljavilo izredne carine predsednika Donalda Trampa. Oceno je v petek objavil Penn-Wharton Budget Model, nestrankarski fiskalni raziskovalni center Univerze v Pensilvaniji.
Ekonomisti so izračun pripravili na podlagi modela, ki upošteva carinske stopnje po izdelkih in državah za okoli 11.000 uvoznih kategorij v 233 državah. Po njihovih ocenah se na podlagi zakona o mednarodnih izrednih gospodarskih pooblastilih (IEEPA) v zvezno blagajno dnevno steče približno 500 milijonov dolarjev carinskih dajatev, skupno pa je bilo od februarja 2025 do tega tedna pobranih že 179 milijard dolarjev.
Vrhovno sodišče bi lahko o zakonitosti carin na podlagi IEEPA odločilo že danes. Če jih razglasi za nezakonite, bodo uvozniki po poročanju Reutersa množično zahtevali povračila od ameriške carinske uprave. Za primerjavo: morebitno povračilo 175 milijard dolarjev presega skupne letne odhodke ministrstva za promet (127,6 milijarde) in ministrstva za pravosodje (44,9 milijarde).
Tramp je carine uvedel aprila 2025, med njimi deset odstotkov osnovne dajatve na vse uvoženo blago in višje tako imenovane recipročne carine za posamezne države. Po podatkih kongresnega proračunskega urada vse Trampove carine prinašajo približno 300 milijard dolarjev letno, od tega so tiste na podlagi IEEPA daleč največji vir. Samo januarja 2026 so carinski prihodki znašali 27,7 milijarde dolarjev, kar je približno 20 milijard več kot v enakem mesecu pred uvedbo.
Finančni minister Scott Bessent je v izjavi za Reuters dejal, da je prepričan, da bo sodišče carine potrdilo, in dodal, da ima zakladnica dovolj sredstev za morebitna povračila. Če sodišče carine na podlagi IEEPA vendarle razveljavi, namerava administracija dajatve obnoviti prek drugih zakonskih podlag, ki pa so bolj omejujoče.
