Tržni analitiki in investitorji pričakujejo minimalen vpliv na finančne trge po tem, ko so ameriške sile v soboto zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, vendar opozarjajo na dolgoročno povečanje geopolitičnega tveganja in negotovost glede vloge dolarja kot varnega zatočišča.
Adam Crisafulli, vodja investicijskega svetovalca VitalKnowledge, je za CBS News dejal, da so se investitorji v zadnjih letih soočili z vrsto navidezno prelomnih geopolitičnih dogodkov, od Ukrajine do Gaze, Irana in Libije, vendar noben ni imel trajnega vpliva na trge. Po njegovih besedah je malo verjetno, da bodo dogodki v Venezueli drugačni.
Terminske pogodbe na ameriške delniške indekse so v nedeljo zvečer ostale stabilne. Terminske pogodbe na Dow Jones so se dvignile za 7 točk, S&P 500 za 0,1 odstotka in Nasdaq-100 za 0,3 odstotka. Cena ameriške nafte WTI je v petek padla na 57,32 dolarja za sod, potem ko je v začetku leta znašala skoraj 80 dolarjev.
Venezuela proizvaja le okoli milijon sodov nafte dnevno, kar predstavlja manj kot odstotek globalne proizvodnje. Phil Flynn, višji tržni analitik pri Price Futures Group, je za CNN pojasnil, da bi to psihološko lahko dalo majhen zagon, vendar ima Venezuela nafto, ki jo lahko zlahka nadomesti kombinacija globalnih proizvajalcev.
Arne Lohmann Rasmussen, glavni analitik in vodja raziskav pri A/S Global Risk Management, je za CNBC dejal, da so trgi že vračunali konflikt z Venezuelo, ki bi motil izvoz nafte. Nigel Green, izvršni direktor investicijske svetovalne družbe deVere Group, je v elektronskem sporočilu zapisal, da globalna ponudba ostaja zadostna, venezuelska proizvodnja pa predstavlja majhen delež svetovne proizvodnje.
Dolgoročno bi nestabilna Venezuela lahko ponudila priložnosti. Saul Kavonic, vodja energetskih raziskav pri MST Financial, ocenjuje, da bi izvoz lahko srednjeročno dosegel 3 milijone sodov, če bi nova venezuelska vlada privedla do odprave sankcij in vrnitve tujih investitorjev. David Goldwyn, nekdanji visoki uradnik za energetiko na State Departmentu v Obamovi administraciji, meni, da bo prihodnost Venezuele imela medvedji vpliv na trg, ker preprosto ni kam drugam kot navzgor.
Jacob Funk Kirkegaard, analitik pri 22V Research, je v nedeljo v zapisku strankam zapisal, da je malo verjetno, da bi ameriške naftne družbe zdaj hitele z naložbami v regijo. Po njegovi oceni je glede na zelo negotovo politično stanje v Venezueli težko verjeti, da bi naftne družbe namenile pomembna zasebna sredstva za povečanje lokalne proizvodnje.
Stephen Dover, glavni tržni strateg in vodja Franklin Templeton Institute, je na LinkedInu zapisal, da je ameriška administracija pokazala pripravljenost za enostransko delovanje in uporabo sile, kar bi lahko okrepilo trend držav, ki več vlagajo v lastno nacionalno varnost. Po njegovih besedah bo to verjetno prispevalo k negotovosti glede vloge dolarja kot varnega zatočišča, obenem pa odpira vprašanja o slabšanju mednarodnih institucionalnih stebrov.
Mohamed El-Erian, nekdanji izvršni direktor PIMCO, je na platformi X zapisal, da gospodarska in finančna reakcija na Madurov padec ostaja nejasna.
Marchel Alexandrovich, ekonomist pri Saltmarsh Economics v Londonu, je opozoril, da so dogodki opomnik, da geopolitične napetosti še naprej prevladujejo v naslovih in poganjajo trge. Po njegovih besedah se morajo trgi spoprijemati z bistveno večjim tveganjem nepredvidljivih novic kot pod prejšnjimi ameriškimi administracijami.
Kim Wallace, analitik pri 22V Research, je v zapisku strankam opozoril, da bo administracija potrebovala kongres za pokrivanje tekočih in morebitnih naraščajočih vojaških stroškov ter sredstva za vodenje dodatne države.
Venezuela ima največje dokazane naftne rezerve na svetu, vendar je proizvodnja padla s 3,5 milijona sodov dnevno pred socialističnim režimom na sedanji milijon. Chevron, ki ima obstoječo prisotnost v Venezueli, bi lahko kratkoročno največ pridobil. Francisco Monaldi, strokovnjak za energetiko z Univerze v Denverju, je za CBS News dejal, da bi na venezuelski trg lahko ponovno vstopili tudi ConocoPhillips in Exxon.
Razdeljena Evropa, ostri odzivi iz Latinske Amerike
Medtem ko Wall Street ohranja mirnost, so se politične reakcije v Evropi in svetu razlikovale od ostrega obsojanja do previdne zadržanosti.
Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost. Njegov tiskovni predstavnik Stéphane Dujarric je v izjavi dejal, da akcija postavlja nevaren precedens in da pravila mednarodnega prava niso bila spoštovana.
Evropska unija je v ponedeljek pozvala k spoštovanju mednarodnega prava. V izjavi je zapisala, da spoštovanje volje venezuelskega ljudstva ostaja edina pot naprej za Venezuelo k obnovi demokracije in rešitvi trenutne krize.
Španski premier Pedro Sánchez je vodil najglasnejšo kritiko med evropskimi voditelji. Na platformi X je zapisal, da Španija ni priznala Madurovega režima, vendar prav tako ne bo priznala intervencije, ki krši mednarodno pravo in potiska regijo proti obzorju negotovosti in konfliktov.
Nemški kancler Friedrich Merz je bil bolj previden. Dejal je, da je pravna presoja ameriške intervencije kompleksna in zahteva skrbno preučitev, obenem pa poudaril, da bi morala politična prizadevanja biti usmerjena v demokratično tranzicijo.
Francoski predsednik Emmanuel Macron se ni opredelil glede podrobnosti ameriške operacije, vendar je priznal veselje venezuelskega ljudstva po odstranitvi Madura in njegove diktature. Francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot je napade obsodil kot nezakonite.
Slovaški premier Robert Fico je izrekel eno najmočnejših obsodb med evropskimi voditelji. Po njegovih besedah je ameriška vojaška akcija v Venezueli nadaljnji dokaz razpada svetovnega reda, ustvarjenega po drugi svetovni vojni.
Nemški poslanec Roderich Kiesewetter iz CDU je dejal, da ZDA s predsednikom Trumpom zapuščajo na pravilih temelječ red, ki je Evropo in Ameriko oblikoval od leta 1945. Puč v Venezueli po njegovih besedah označuje vrnitev k stari ameriški doktrini iz obdobja pred letom 1940, ko je vladal zakon sile, ne mednarodno pravo.
Britanski premier Keir Starmer je poudaril, da Združeno kraljestvo ni bilo vključeno v operacijo, in pozval k spoštovanju mednarodnega prava.
V Latinski Ameriki je brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva na platformi X zapisal, da bombardiranja na venezuelskem ozemlju in zajetje predsednika prestopajo nesprejemljivo mejo. Ta dejanja po njegovih besedah predstavljajo hudo žalitev venezuelske suverenosti in nevaren precedens za mednarodno skupnost.
Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je obsodil napad kot agresijo proti Venezueli in Latinski Ameriki ter objavil namestitev vojaških sil na mejo z Venezuelo.
Mehika je napade označila za kršitev Ustanovne listine Združenih narodov in pozvala k takojšnji prekinitvi dejanj agresije.
Desničarske vlade v regiji so izrazile podporo. Ekvadorski predsednik Daniel Noboa Azin je venezuelske opozicijske voditelje pozval, naj povrnejo svojo državo, argentinski predsednik Javier Milei pa je prav tako pozdravil Madurov padec.
Izraelski zunanji minister Gideon Sa’ar je na platformi X izrazil podporo in zapisal, da Izrael pozdravlja operacijo Združenih držav pod vodstvom predsednika Trumpa, ki je deloval kot vodja svobodnega sveta.
Rusija je akcijo obsodila kot akt oborožene agresije proti Venezueli, Iran pa jo je označil za odkrito kršitev nacionalne suverenosti in ozemeljske celovitosti Venezuele.
Analitiki iz raziskovalnega inštituta Chatham House opozarjajo, da bi ta trenutek lahko predstavljal prelomnico, ko zahodna Evropa spozna, da so ZDA zapustile temeljne vrednote, ki so jih združevale zadnje stoletje.
Chris Kremidas-Courtney, višji gostujoči raziskovalec pri European Policy Centre, je v analizi zapisal, da napad na Venezuelo deluje kot del širše vrnitve k regionalnim interesnim sferam. Po njegovih besedah bodo Združene države uveljavljale prevlado blizu doma, vendar je njihova pripravljenost za zagotavljanje varnosti zunaj svoje hemisfere vse bolj transakcijska in politično krhka.
Za Ukrajino bi ta razlika med odločnostjo in vztrajnostjo lahko bila usodna, če Evropa ne bo sposobna v letu 2026 bolj odločno podpreti Kijeva, je dodal Kremidas-Courtney.
Finančni trgi bodo v tem tednu pozorno spremljali petkovo objavo podatkov o decembrski zaposlitvi v ZDA. Ekonomisti, ki jih je anketiral Dow Jones, pričakujejo, da je gospodarstvo prejšnji mesec ustvarilo 54.000 delovnih mest.
