Analiza Lider.si: Koliko evrov prihodkov prinese vsak evro uložen v posel

Slovensko gospodarstvo kaže dva obraza – učinkoviti sektorji, ki hitro obračajo kapital, in sektorji, ki vežejo milijarde za skromne prihodke. Od 278,8 milijarde evrov poslovnih sredstev slovenskega gospodarstva je leta 2024 ustvarjenih 233,3 milijarde prihodkov. Vsak evro prinese 84 centov – za povprečjem se skrivajo ogromne razlike, kaže analiza, ki jo je Lider.si pripravil na podlagi podatkov bonitetne hiše CompanyWall.

Trgovina – vodilni sektor

Trgovina obrača kapital skoraj dvakrat letno – kupuje blago, ga prodaja, spet kupuje. Več kot 18.000 trgovskih podjetij ima 24,0 milijarde sredstev (zaloge blaga, nepremičnine, terjatve) in iz tega ustvarja 46,9 milijarde prihodkov. To daje 1,95 evra prihodkov na evro sredstev, kar lahko štejemo za vrhunsko učinkovitost. Težava pa je trend.

Pred dvema letoma je bil ta kazalnik 2,11, zdaj je 1,95, kar kaže na očitno upočasnjevanje. Možna razlaga je, da trgovci imajo večje zaloge, ker jim traja dlje, da prodajo blago. Ali pa kupci počasneje plačujejo račune, zato denar dlje čaka. Ali pa konkurenca potiska cene navzdol, zato isti obseg prodaje prinese manj denarja. Trgovina je še vedno najproduktivnejši veliki sektor, vendar izgublja prednost.

Predelovalna industrija

Predelovalna industrija – tovarne, ki proizvajajo od avtomobilov do hrane – je drugi po velikosti sektor s 42,6 milijarde prihodkov. Teh 14.407 industrijskih podjetij ima 37,4 milijarde sredstev – stroje, hale, zaloge surovin. Učinkovitost jim je, kažejo podatki, padla z 1,26 na 1,14 evra na evro sredstev. Možna razlaga tega padca je, da morajo tovarne vlagati v novo opremo – avtomatizacijo, robotiko, zelene tehnologije zaradi okoljskih predpisov.

Ta oprema stane milijone. Toda ti stroški ne prinašajo sorazmerno večjih prihodkov. Hkrati sta elektrika in plin občutno podražila. Cene kovin, plastike, kemikalij so nestabilne. To stiska marže – tovarna mora plačati več za proizvodnjo, ne more pa dvigniti cene proizvoda, ker je konkurenca močna. Rezultat je, da se z več vloženega kapitala ne zasluži več.

Energetski sektor

Energetski sektor je doživel zlom – z 1,49 na 1,01. Padec za tretjino. Sončne elektrarne, vetrnice, modernizirana omrežja stanejo milijarde. Prinašale bodo prihodke v prihodnjih desetletjih, trenutno pa le povečujejo premoženje.

Gradbeništvo

Gradbeništvo ohranja položaj z 1,43 evra na evro. Več kot 18.000 gradbenih podjetij upravlja z 6,7 milijarde sredstev in ustvarja 9,5 milijarde prihodkov. Sektor je našel ravnotežje med naložbami v opremo in obsegom dela, s stabilno produktivnostjo skozi vsa tri leta.

Izobraževanje

Izobraževanje ustvarja 70,4 milijarde prihodkov letno – 30 odstotkov gospodarstva. Ta visoka številka zajema celotno javno financiranje izobraževalnega sistema – od osnovnih šol do univerz – vključno s proračunskimi transferji, ki se v računovodskih izkazih evidentirajo kot prihodki. To so večinoma javne ustanove, ki ne poslujejo po tržnih načelih. Njihov prihodek je državno financiranje in šolnine.

Univerze, šole, raziskovalni centri imajo 66,5 milijarde sredstev – kampuse, stavbe, laboratorije, opremo. Produktivnost 1,06 evra na evro odraža javni sektor, ki ne stremi k dobičku, temveč javnemu dobru.

Nepremičnine

Kar 70,6 milijarde sredstev – četrtina celotnega kapitala gospodarstva – je vezanih v nepremičninah. Samo 1.622 podjetij ima poslovne stavbe, nakupovalna središča, industrijske hale. Iz tega ogromnega premoženja izvlečejo 8,2 milijarde prihodkov letno – samo 12 centov na evro sredstev. Nepremičnine so počasna naložba – ne prodajajo se pogosto, prinašajo najemnine, ki so majhne glede na vrednost objektov. Težava je, da četrtina kapitala slovenskega gospodarstva leži v sektorju, ki daje najšibkejši donos, namesto da bi bil vložen v produktivnejše dejavnosti.

Finančni sektor

Finančni sektor ostaja stabilen na 0,80 evra tri leta zapored. Ta nizek kazalnik ni znak neučinkovitosti – to je narava bančništva. Ko banka da posojilo v višini milijarde evrov, se ta milijarda evidentira kot njena sredstva. Toda iz te milijarde banka letno zasluži samo tri do pet odstotkov obresti – to je 30 do 50 milijonov evrov. Ko temu dodamo provizije in pristojbine za storitve, pride na okoli 0,80 evra prihodkov na evro sredstev. Stabilnost kaže, da sektor deluje predvidljivo.

Strokovne dejavnosti

Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti – svetovalna podjetja, inženirski biroji, laboratoriji, raziskovalni centri – imajo 10,5 milijarde sredstev za 2,6 milijarde prihodkov. Njihova produktivnost je samo 0,25 evra na evro sredstev. Razlog je preprost: imajo drago opremo – laboratorije, merilno tehniko, specializirane instrumente – prodajajo pa znanje in storitve, ne izdelke. En test v laboratoriju stane nekaj sto evrov, oprema za ta test pa stane milijone. Pozitivno je, da produktivnost raste – za 20 odstotkov od leta 2022. To pomeni, da ta podjetja bolje zaračunavajo storitve ali privabljajo več naročnikov.

Dva stebra gospodarstva, industrija in trgovina, izgubljata učinkovitost. Energetski prehod zahteva milijarde za nove elektrarne in omrežja, ki ne bodo hitro vrnile vloženega. Nasproti temu se turizem opomaša od pandemije, izobraževanje postaja učinkovitejše, strokovne storitve privabljajo več posla.

Gospodarstvo s 278,8 milijardami sredstev ustvarja 233,3 milijarde prihodkov – to je povprečje 0,84 evra na evro. Z drugimi besedami, slovenska podjetja zaslužijo 84 centov za vsak evro premoženja, ki ga imajo. Rezultat, ki ne omogoča pretiranega optimizma za prihodnost. Veliko kapitala leži neizkoriščeno ali prinaša šibek zaslužek.

Podatke, ki jih je Lider.si prevzel od bonitetne hiše CompanyWall, zajemajo 125.256 podjetij iz vseh sektorjev slovenskega gospodarstva za obdobje 2022–2024.