Razprava o poreklu svinjskega mesa na slovenskem trgu se je v zadnjih dneh precej razplamtela, zdaj pa je svoje pojasnilo podala še Uprava za varno hrano. Analize, na katere so se nekateri sklicevali, ne omogočajo tako trdnih zaključkov, kot so se pojavili v javnosti.
Gre za raziskavo Instituta Jožef Stefan, kjer so s pomočjo izotopskih analiz preverjali poreklo mesa. Metoda je zanimiva, vendar ima precej omejitev. Rezultati se lahko med sosednjimi državami prekrivajo, nanje vpliva krma in način reje, poleg tega pa za svinjino še ni dovolj podatkov, da bi lahko govorili o zanesljivih zaključkih. Tudi sama metoda še ni uradno potrjena.
Na upravi opozarjajo še na en pomemben podatek. Analiziranih je bilo le 19 vzorcev, kar je bistveno premalo za kakršne koli širše ocene trga. Zato trditve, da naj bi bilo kar 80 odstotkov mesa, označenega kot slovensko, dejansko uvoženega, po njihovem niso metodološko utemeljene.
Ob tem poudarjajo, da nadzor nad poreklom mesa poteka redno in sistematično, od rejcev do trgovin. V letih 2024 in 2025 je bila pri posebnih nadzorih ugotovljena le ena kršitev glede napačnega označevanja porekla. Pri rednih nadzorih pa je bilo okoli 8 odstotkov vseh neskladnosti povezanih z označevanjem, kar vključuje tudi manjkajoče ali nepopolne podatke.
Preberite več:
Sporočilo regulatorja je tako precej zadržano. Analize so lahko koristen signal za morebitne nepravilnosti, niso pa dokaz. Razlika med sumom in dejanskim stanjem na trgu pa je v tem primeru očitno precej večja, kot se je zdelo na prvi pogled.
