Matematik iz Bologne, ki ga širša javnost komaj pozna, je zgradil nevidni imperij finančne programske opreme. Njegova družba ION Group danes upravlja kritično infrastrukturo, od katere so odvisne centralne banke, investicijske hiše in borzni posredniki po vsem svetu.
Ko je Forbes prejšnji teden posodobil lestvico najbogatejših Italijanov v realnem času, je na vrhu prvič pristal mož, ki ga večina ljudi nikoli ni videla. Andrea Pignataro, 55-letni ustanovitelj in predsednik družbe ION Group, je s premoženjem 42,8 milijarde dolarjev za pol milijarde prehitel Giovannija Ferrera, dediča čokoladnega imperija Nutella in Kinder. Ferrero je vrh lestvice držal neprekinjeno štiri leta, pred njim pa je bil tam le kratko Leonardo Del Vecchio, utemeljitelj Luxottice.
Pignataro je med italijanskimi milijarderji izjema že po poreklu svojega bogastva. Ferrero je podedoval družinsko podjetje, ki proizvaja oprijemljive izdelke. Pignatarov denar izvira iz programske opreme — nevidne za vsakdanjega potrošnika, a brez nje sodobni finančni trgi ne morejo delovati.
Pignataro se je rodil leta 1970 v Bologni, diplomiral iz ekonomije in nato doktoriral iz matematike na londonskem Imperial Collegeu. Leta 1994 je pri Salomon Brothers, eni najbolj razvpitih investicijskih bank tistega časa, dobil službo trgovca z obveznicami. Tam je opazil, koliko časa in denarja finančne institucije izgubljajo z ročno obdelavo poslov. Leta 1997 je znotraj Salomona ustanovil skupno podjetje s pisanskim razvijalcem programske opreme List Holdings. Dve leti pozneje, ko je Citigroup prevzela Salomon, se je osamosvojil in ION postal neodvisno podjetje.
Od takrat je ION rasel skoraj izključno z nakupi. Med letoma 2005 in 2019 je družba prevzela več kot 20 podjetij in dosegla vrednost sedem milijard funtov. Leta 2018 je za 1,5 milijarde funtov kupil Fidessa, platformo za trgovanje z delnicami. Leto pozneje je za 1,3 milijarde funtov sledil prevzem analitične hiše Acuris z Mergermarketom. ION je postal lastnik tudi Dealogica, platforme, prek katere poteka skoraj vsaka izdaja obveznic in delnic na svetu.
Leta 2019 so propadla pogajanja o združitvi z newyorškim borznim operaterjem Nasdaq, in Pignataro se je obrnil domov. V Italiji je leta 2021 v enem samem letu za skupaj več kot tri milijarde evrov kupil Cedacri, glavnega ponudnika programske opreme za italijanske banke, in Cerved, vodilno podjetje za kreditne podatke in bonitetne ocene. Tri leta pozneje je za 1,35 milijarde evrov prevzel še Prelios, nekdanji nepremičninski oddelek Pirellija, ki danes upravlja slabe terjatve italijanskih bank.
ION danes deluje na vseh celinah. Družba zagotavlja programsko opremo za trgovanje, poravnavo in upravljanje tveganj. Dnevnik Financial Times, ki ga je primerjal z Bloombergom, ocenjuje, da je od IONove tehnologije odvisnih več kot 60 odstotkov največjih svetovnih finančnih institucij. Letni prihodki presegajo 2,7 milijarde dolarjev, dolg pa znaša 15 milijard. V Italiji Pignatarov konglomerat upravlja večino bančne programske infrastrukture, hrani kreditne podatke o milijonih podjetij in drži deleže v bankah Monte dei Paschi di Siena, Illimity in Cassa di Risparmio di Volterra. S&P je ION dolgo ocenjeval kot podjetje zasebnega kapitala, ker uporablja enake strategije. Leta 2023 je oceno spremenil — družba ima, kot so zapisali, “neskončen naložbeni horizont” in od ustanovitve ni prodala niti enega podjetja.
Rim se je odzval. Italija je leta 2023 uporabila mehanizem “zlatih pooblastil”, sicer namenjen zaščiti strateških podjetij pred tujimi prevzemi, in obsodila Cedacri, ker je hitro povečeval zadolženost “z edinim namenom izplačevanja visokih dividend delničarjem”, torej matični družbi ION. Sodišče je odločitev junija 2024 potrdilo. Obenem je Banca d’Italia, kot je poročal Reuters, začela podrobno preučevati zapleteno lastniško strukturo ION, razpršeno prek več držav. Regulatorje je skrbela zlasti količina občutljivih finančnih podatkov, ki jih skupina nadzoruje.
Leta 2025 se je z zahtevkom za do 1,2 milijarde evrov neplačanih davkov za obdobje 2013-2023 oglasila še italijanska davčna uprava. Pignataro je kljub prijavljenemu bivališču v švicarskem St. Moritzu po njeni oceni ohranil središče poslovnih in družinskih interesov v Italiji. Po poročanju Bloomberga je Pignataro junija 2025 sklenil poravnavo za 280 milijonov evrov, plačljivih v petih obrokih. Kazenska obtožba je oktobra 2025 padla. Sodnik je ugotovil, da Italija v spornem obdobju ni bila središče Pignatarovega bivanja, njegovi odvetniki pa so poravnavo opisali kot rezultat “obojestranskega priznavanja obstoja objektivne pravne negotovosti”. Pignataro sam ni priznal davčne utaje.
Februarja 2023 se je pokazalo, kaj se zgodi, ko tak ponudnik odpove. Ruska hekerska skupina LockBit je z izsiljevalskim napadom ohromila IONovo platformo za izvedene finančne instrumente. Prizadetih je bilo najmanj 42 strank, med njimi ABN Amro, Macquarie in Intesa Sanpaolo. Evropske in ameriške finančne institucije so morale posle obdelovati ročno, londonska borza kovin je zamujala s poravnavami, ameriška komisija za terminsko trgovanje pa je morala odložiti tedensko statistiko, ker stranke niso mogle oddati poročil. LockBit je pozneje trdil, da je bila odkupnina plačana. ION ni komentiral.
Eden od virov je takrat za Financial Times zapisal, da bi se “večina Cityja sesula, če bi se zadeva razširila”. Ameriško finančno ministrstvo je sicer ocenilo, da motnja ni sistemska, a LockBitov vdor je ostal v spominu.
O Pignataru samem je znano bore malo. Ne govori javno, nima računov na družbenih omrežjih, javno dostopnih fotografij je za peščico. Živi v St. Moritzu, je strasten jadralec in lastnik obsežne nepremičnine na karibskem otočju Saint Vincent in Grenadine, ocenjene na 300 milijonov evrov. V edinem obsežnejšem intervjuju, ki ga je leta 2023 dal italijanskemu poslovnemu dnevniku Il Sole 24 Ore, se je opisal kot podjetnik v duhu Josepha Schumpetra. “Rad se učim, si zamišljam, gradim, preoblikujem in vidim priložnosti tam, kjer drugi vidijo le ovire,” je dejal.
V Italiji, kjer so vrh Forbesove lestvice tradicionalno zasedale dinastije Ferrerov, Armanijevih in Agnelijev, je prvič na prvem mestu mož, ki ne proizvaja ničesar oprijemljivega — a brez njegovih izdelkov finančni sistem ne deluje.
