Apple bo del računalnikov Mac mini začel sestavljati v ZDA

Foto: Jorge Láscar, CC BY 2.0, via Wikimedia Commons

Apple seli del proizvodnje namiznega računalnika Mac mini iz Azije v Houston, kjer bo sestavljanje letos prevzel Foxconn. Naložba sodi v okvir 600 milijard dolarjev vreden program ameriških investicij, ki ga je Apple napovedal avgusta lani. Večina proizvodnje ostaja v Aziji, a čas objave ni naključen: Apple je novico objavil le dan pred Trumpovim govorom o stanju unije.

Operativni direktor Appla Sabih Khan je novico sporočil med ogledom Foxconnovega obrata v severnem Houstonu, poroča The Wall Street Journal. “Zelo smo navdušeni, da bomo letos na tem mestu začeli s proizvodnjo Mac minija,” je dejal Khan in dodal, da Apple tedensko izdela “na tisoče” teh računalnikov. Dolgoročni cilj je po Khanovih besedah širjenje proizvodnje za potrebe ameriškega trga.

Mac mini, eden bolj kompaktnih in modularnih Applovih namiznih računalnikov, se danes sestavlja v Vietnamu in na Kitajskem. Prav njegova razmeroma preprosta zasnova ga uvršča med izdelke, primerne za regionalno proizvodnjo. Širša paleta Applovih naprav, vključno z iPhonom in iPadom, ostaja trdno zasidrana v azijskih tovarnah.

Poteza je del obsežnega programa American Manufacturing Program, ki ga je Apple predstavil avgusta 2025. Tedaj je izvršni direktor Tim Cook ob predsedniku Trumpu v Beli hiši napovedal zvišanje ameriških naložb s 500 na 600 milijard dolarjev v štirih letih. Program vključuje partnerstva z desetimi ameriškimi podjetji, med njimi TSMC v Arizoni, Corningom v Kentuckyju in Texas Instruments v Teksasu, ter naj bi ustvaril 20.000 novih delovnih mest.

Foxconnov obrat v Houstonu Apple že uporablja za proizvodnjo strežnikov, ki poganjajo storitev Apple Intelligence. Kot poroča WSJ, bo podjetje ta prostor zdaj razširilo z novim centrom za usposabljanje na področju napredne proizvodnje.

Politični podtoni objave so očitni. Apple je novico posredoval WSJ natanko dan pred Trumpovim govorom o stanju unije, ki je predviden za torek, 24. februarja. Le štiri dni prej je vrhovno sodišče ZDA v odmevni odločitvi s šestimi glasovi proti trem razveljavilo Trumpove carinske ukrepe, uvedene na podlagi zakona o mednarodnih izrednih gospodarskih pooblastilih (IEEPA). Sodniki so ugotovili, da zakon predsedniku ne daje pristojnosti za enostransko uvedbo carin. Po ocenah Whartonove poslovne šole univerze v Pennsylvaniji je bil s tem nezakonito pobran denar v višini več kot 175 milijard dolarjev.

Trump se je na odločitev odzval z napovedjo novih 10-odstotnih globalnih carin po drugem zakonskem temelju, dan pozneje pa stopnjo zvišal na 15 odstotkov. V tem okolju Applova objava o ameriški proizvodnji predstavlja pomemben politični signal. Maja lani je Trump Applu zagrozil s 25-odstotno carino na izdelke, proizvedene v tujini. Analitik Wedbush Securities Dan Ives je tedaj ocenil, da bi prenos proizvodnje iPhona v ZDA dvignil ceno naprave na 3.500 dolarjev, s sedanjih približno 1.000.

Apple ima pri podobnih obljubah mešano zgodovino. Leta 2019 sta Cook in Trump skupaj pred kamerami hodila po tovarni v Austinu v Teksasu, ki so jo predstavili kot nov proizvodni obrat. V resnici je ta obrat Applove računalnike sestavljal že od leta 2013, kot poroča Reuters, proizvodnjo pa je Apple pozneje preselil na Tajsko. Tudi tedanja najava je sovpadala s carinskimi pogajanji med Washingtonom in Pekingom.

Tokrat je situacija vseeno nekoliko drugačna. Apple ne obljublja le sestavljanja, temveč gradi celotno domačo dobavno verigo. TSMC v Arizoni za Apple že izdeluje čipe, podjetje GlobalWafers proizvaja silicijeve rezine, Corning pa steklo za zaslone iPhonov in Apple Watchev. Po Applovih navedbah naj bi ameriška dobavna veriga letos proizvedla več kot 19 milijard čipov.

Tržne reakcije na Applovo najavo so bile umirjene. Delnica je v ponedeljek pridobila 0,6 odstotka. Vlagatelje bolj zanima razplet carinske sage. Po podatkih CNBC je Apple od začetka Trumpovega carinskega režima plačal približno 3,3 milijarde dolarjev carin. Odločitev vrhovnega sodišča bi morala te stroške znižati, a negotovost ostaja, saj si administracija prizadeva carinske ukrepe obnoviti po drugih pravnih poteh.

Za Applov poslovni model preselitev sestavljanja Mac minija pomeni razmeroma majhen korak. Naprava predstavlja skromen del Applovih prihodkov v primerjavi z iPhonom, ki je lani prinesel več kot polovico od skupnih 391 milijard dolarjev letnih prihodkov. Toda za politično pripoved je Mac mini idealen: dovolj oprijemljiv za fotografijo z montažne linije, dovolj preprost za hitro vzpostavitev proizvodnje in dovolj nepomemben, da tveganje neuspeha ostaja nizko.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Popularno

Novi broj magazina „Lider.si” donosi brojne ekskluzivne poslovne priče, intervjue i događaje iz regije i svijeta…

Komentarji