ASML tretji Evropejec nad pol bilijona, Goldman postavil rekord vseh časov

Ameriške in evropske borze so včeraj zaključile v zelenem po rekordnih četrtletnih rezultatih tajvanskega TSMC in vodilnih investicijskih bank z Wall Streeta. Dow Jones Industrial Average je pridobil 292 točk oziroma 0,6 odstotka, panevropski STOXX 600 pa je dosegel novo rekordno vrednost. TSMC, največji pogodbeni proizvajalec čipov na svetu, je presenetil z 35-odstotno rastjo dobička in napovedjo, da bo letos za širitev proizvodnje namenil do 56 milijard dolarjev.

Čisti dobiček tajvanskega velikana je v zadnjih treh mesecih leta 2025 narastel na rekordnih 505,7 milijarde tajvanskih dolarjev oziroma približno 16 milijard ameriških dolarjev. Prihodki so dosegli 33,73 milijarde dolarjev, kar je preseglo vse napovedi. Kapitalski izdatki med 52 in 56 milijardami dolarjev so daleč nad lanskimi 40,9 milijarde in nad povprečnim pričakovanjem analitikov pri 46 milijardah.

“Povpraševanje po umetni inteligenci ostaja izjemno močno in poganja povpraševanje po čipih v celotni industriji strežnikov,” je povedal Jake Lai, višji analitik pri Counterpoint Research, za CNBC. Napoveduje, da bo leto 2026 novo “prebojno leto” za povpraševanje po strežnikih za umetno inteligenco. Izvršni direktor TSMC C.C. Wei je na tiskovni konferenci priznal, da se zavedajo tveganj: “Smo tudi zelo nervozni glede tega.” Analitiki pri Wedbush so v poročilu za vlagatelje zapisali, da TSMC ostaja eden njihovih najljubših naslovov v segmentu strojne opreme, z zalogo naročil v vrednosti več kot 500 milijard dolarjev.

Novica iz Tajpeja je odjeknila v Amsterdamu. Delnice nizozemskega ASML, proizvajalca opreme za izdelavo polprevodnikov, so poskočile za sedem odstotkov na rekordnih 1.167 evrov. Tržna vrednost podjetja je presegla 515 milijard dolarjev. Po poročanju Bloomberga sta le LVMH in danski Novo Nordisk v zgodovini evropskih borz predhodno presegla to mejo. “Novi načrt je odličen za dobavitelje opreme v letu 2026 in bo vodil k višjim ocenam soglasja za vsa podjetja v panogi,” je za Reuters povedal Michael Roeg, analitik pri Degroof Petercam. ASML ima na globalnem trgu monopolni položaj pri strojih za ekstremno ultravijolično litografijo, ki so nujni za proizvodnjo najnaprednejših čipov.

Ameriški delniški indeksi so včeraj prekinili dvodnevni padajoči niz. Dow Jones se je ustavil pri 49.442 točkah, S&P 500 je napredoval za 0,3 odstotka na 6.944 točk, Nasdaq Composite pa za 0,2 odstotka na 23.530 točk. Pravo zgodbo dneva pa so napisale investicijske banke. Goldman Sachs je poročal o 12-odstotni rasti čistega dobička na 4,62 milijarde dolarjev oziroma 14,01 dolarja na delnico. Prihodki iz trgovanja z delnicami so v zadnjem četrtletju dosegli 4,31 milijarde dolarjev, kar je po podatkih Bloomberga najvišja vrednost v zgodovini Wall Streeta.

Morgan Stanley je poročal o dobičku 4,4 milijarde dolarjev oziroma 2,68 dolarja na delnico, kar je precej več od 3,71 milijarde dolarjev v istem obdobju leto prej. Prihodki iz trgovanja z obveznicami so poskočili za 93 odstotkov, kar je po poročanju Axiosa najboljša četrtletna rast na Wall Streetu. “Potrebe po poznavanju kapitalskih trgov in finančnem strukturiranju na področju umetne inteligence so jasno prisotne,” je na tiskovni konferenci povedala Sharon Yeshaya, finančna direktorica Morgan Stanleyja. BlackRock je medtem poročal o rekordnih sredstvih v upravljanju, ki so presegla 14 bilijonov dolarjev. V zadnjem četrtletju je družba pritegnila 342 milijard dolarjev svežega kapitala, za celotno leto pa rekordnih 698 milijard dolarjev.

Indeks malih podjetij Russell 2000 je deseti zaporedni dan premagal S&P 500, kar je najdaljši niz od leta 1990. Od začetka leta je indeks pridobil več kot sedem odstotkov, medtem ko je S&P 500 napredoval le za dober odstotek. Po oceni analitikov pri Goldman Sachs manjša podjetja nesorazmerno pridobivajo od nižjih obrestnih mer, izboljšanega dostopa do kreditov in povečane aktivnosti na področju prevzemov in združitev. Rotacija iz velikih tehnoloških družb v manjša podjetja po oceni Bloomberga nakazuje premik v vodstvu trga po letih prevlade tako imenovane “Veličastne sedmerice”.

STOXX 600 je napredoval za 0,6 odstotka, indeks STOXX 50 pa za 0,7 odstotka. Rast so vodile delnice polprevodniške industrije, sledile so finančne družbe. Pozornost je pritegnila tudi švicarska luksuzna skupina Richemont, lastnica blagovnih znamk Cartier in Van Cleef & Arpels. Prodaja v tretjem poslovnem četrtletju je dosegla 6,4 milijarde evrov, kar predstavlja 11-odstotno rast pri stalnih menjalnih tečajih. Analitiki so pričakovali 7,5-odstotno rast. Prodaja nakita je poskočila za 14 odstotkov, prodaja specializiranih ur pa za sedem odstotkov. “Richemont je postavil visoko letev za začetek sezone objav poslovnih rezultatov,” je zapisal Piral Dadhania, analitik pri RBC.

Cene nafte so včeraj strmoglavile, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump nakazal, da ne načrtuje takojšnjega vojaškega posredovanja v Iranu. Ameriška nafta WTI je izgubila 4,5 odstotka in zdrsnila pod 60 dolarjev za sodček, mednarodna referenca Brent pa se je spustila na približno 64 dolarjev. Trgi so se v preteklem tednu odzvali na proteste v Iranu in Trumpove grožnje, da bo režim “drago plačal”. Cene so v petih zaporednih dneh poskočile za več kot deset odstotkov. Ko je Trump v sredo zvečer sporočil, da so mu iranske oblasti zagotovile, da so prenehale z ubijanjem protestnikov, je geopolitična premija izginila. “Zelo hitro gibanje cen navzgor, a ko je postalo jasno, da se razmere niso spremenile, so cene hitro padle,” je za CNBC povedal Harry Bell iz JP Morgan. Njegova ekipa za leto 2026 ohranja napoved: visoka ponudba nafte, zmerna rast povpraševanja in velik presežek zalog.