Agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence (AVK) je med nadzorom poslovanja slovenskih zadrug pri odkupu kmetijskih in živilskih proizvodov ugotovila več kršitev, ki zadevajo plačilne roke, določanje pogodbenih kazni ter obliko pogodb o dobavi. Zaskrbljujoč je podatek, da nobena od 25 pregledanih zadrug ni imela popolnoma skladnih pogodb z zakonskimi zahtevami.
Nadzor je bil izveden štiri leta po uveljavitvi nove zakonodaje na tem področju, ki izhaja iz evropske direktive. AVK je zahtevala podatke od zadrug, izbranih glede na enakomerno zastopanost po velikosti letnega prometa v letu 2024. Vsaka zadruga je morala predložiti informacije o petih največjih dobaviteljih, s katerimi je imela znatno tržno moč in največji promet v obdobju 2023–2024.
Težave pri rednem plačevanju
Eno izmed najpomembnejših odkritij je bilo nespoštovanje plačilnih rokov s strani ene same zadruge, medtem ko so ostale spoštovale zakonodajo. Kljub temu je bilo opaziti, da je bilo 21 odstotkov računov poravnanih z zamudo, ki je v povprečju dosegla 20 dni.
Posebno pozornost je AVK namenila tudi pogodbenim kaznim. Le 27 odstotkov pregledanih pogodb jih vsebuje, vendar so te večinoma pomanjkljivo opredeljene. Večina določb o kaznih je bila pavšalna in nedorečena, nekatere pa so vsebovale nejasnosti, ki bi lahko nakazovale na nesorazmerno ali celo nepošteno obravnavo dobaviteljev.
Kar se tiče spoštovanja zahtev o pisni obliki pogodbe, je bilo ugotovljeno, da so zadruge leta 2023 s 65 odstotki dobaviteljev imele sklenjene pisne pogodbe, medtem ko je ta delež v letu 2024 upadel na 52 odstotkov. Dodatno je bilo ugotovljeno, da le pri manjšem delu pogodbenih razmerij (15 odstotkov oziroma 7,5 odstotka v letu 2024) vrednost ne presega zakonsko določene meje 15.000 evrov, kar pomeni, da bi morale biti pisne pogodbe sklenjene z večino dobaviteljev.
Sumljivo poslovanje in pravna tveganja
AVK je odkrila več primerov, kjer pogodbe vsebujejo določbe, ki lahko nakazujejo na nedovoljena ravnanja. Med njimi so zahteve po ekskluzivni dobavi brez natančno določenih količin, pogojevanje pogodbe s protidobavo po nepoštenih pogojih ter enostransko spreminjanje pogodbenih pogojev.
Takšna praksa po mnenju agencije kaže na slabo poznavanje ali neupoštevanje zakonodaje s strani zadrug. Najbolj zaskrbljujoč je podatek, da nobena od zadrug nima popolnoma skladnih pogodb, kar izpostavlja razširjeno pravno tveganje za dobavitelje in lahko vpliva na konkurenčnost trga.
Preberite več:
AVK je s temi ugotovitvami opozorila, da mora biti skladnost pogodbenih razmerij s predpisi prioriteta vseh vpletenih, saj so pravne napake in pomanjkljivosti lahko vir resnih posledic tako za zadruge kot za njihove dobavitelje.
