Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence (AVK) je 23. februarja uvedla postopek proti Mestni občini Ljubljana zaradi suma zlorabe prevladujočega položaja na trgu zunanjega oglaševanja v Ljubljani. Agencija preiskuje, ali je občina z oddajanjem oglasnih površin brez javnih razpisov in z dolgoročnimi pogodbami enemu podjetju omejevala konkurenco.
Gre za trg, ki je v prestolnici izjemno pomemben. Zunanje oglaševanje vključuje oglasne panoje, avtobusne nadstrešnice, digitalne zaslone in druge oglasne površine v javnem prostoru.
Dolgoročne pogodbe brez razpisov
Po navedbah AVK obstaja verjetnost, da je MOL prostor za postavitev zunanjih oglasov oddajal na podlagi pogodb iz let 1998, 1999 in 2009, brez izvedbe novih javnih razpisov.
Pri avtobusnih nadstrešnicah in sistemu BicikeLJ naj bi bile pogodbe sklenjene za 15 let. Leta 2019 naj bi jih občina združila in podaljšala do leta 2035, brez novega razpisa. Trg oglasnih površin v Ljubljani je lahko več kot dve desetletji deloval z omejenim dostopom za nove ponudnike, če se očitki potrdijo.
Kaj pomeni prevladujoč položaj?
Prevladujoč položaj sam po sebi ni nezakonit, zloraba pa je. Če podjetje ali javni subjekt uporablja svojo tržno moč tako, da omejuje konkurenco ali otežuje vstop drugim, lahko to pomeni kršitev zakonodaje. AVK meni, da bi takšna ureditev lahko pomenila omejevanje trga v škodo potrošnikov. V praksi to lahko pomeni višje cene oglaševanja in manj izbire za naročnike oglasov.
Kršitev pa še ni dokazana. V primeru ugotovljene zlorabe pa so možne visoke globe in zahteva po spremembi pogodbenih razmerij. Primer ima širši pomen, saj odpira vprašanje, kako javni organi upravljajo z mestnim prostorom in ali so pogoji za vse tržne akterje enaki.
Preberite več:
Gre za vprašanje strukture trga. Če je dostop do oglasnih površin omejen na enega izvajalca, je konkurenca omejena že na izvoru. Odločitev AVK bo pomembna ne samo za Ljubljano, temveč tudi kot precedens za upravljanje javnega prostora v drugih občinah.
