Proračunski primanjkljaj Avstrije bo leta 2025 znašal 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda, napoveduje UniCredit Bank Austria v decembrski konjunkturni napovedi. Primanjkljaj bo tako 1,5 odstotne točke nad maastrichtsko mejo treh odstotkov, ki bi jo morala država spoštovati za izogib postopku EU zaradi presežnega primanjkljaja.
Leto 2024 se je zaključilo s primanjkljajem 4,7 odstotka BDP. Predvideno zmanjšanje na 4,5 odstotka za leto 2025 je po oceni Bank Austria le marginalno. Konsolidacijski ukrepi, ki jih je vlada sprejela v okviru proračunske sanacije, bodo po napovedih močneje zaživeli šele leta 2026, ko naj bi primanjkljaj padel na 4,2 odstotka BDP. Pod štiriodstotno mejo naj bi se Avstrija vrnila šele leta 2027.
Te projekcije potrjuje tudi avstrijsko ministrstvo za finance v poročilu Evropski komisiji iz oktobra 2025. Cilj je primanjkljaj do leta 2028 znižati pod triodstotno referenčno vrednost.
Šibka gospodarska rast otežuje konsolidacijo. Nižja rast zavira rast davčnih prihodkov in hkrati povečuje izdatke za trg dela. Bank Austria za leto 2025 napoveduje gospodarsko rast le 0,3 odstotka, za leto 2026 pa 1,0 odstotka. Sezonsko prilagojena brezposelnost je po podatkih Bank Austria novembra stagnirala pri 7,5 odstotka in naj bi vrh cikla že dosegla.
Inflacija ostaja nadpovprečna. Novembra je znašala 4,1 odstotka – skoraj dvakrat več kot leto prej. Razlog je predvsem iztekanje državnih subvencij za elektriko. Občuten padec inflacije pričakujejo šele z začetkom leta 2026, ko bo učinek iztekajoče se pomoči za energijo izpadel iz izračuna.
Avstrija je od leta 2019, ko je beležila proračunski presežek 0,5 odstotka BDP, doživela najostrejše poslabšanje javnih financ v evroobmočju. Državni dolg je po podatkih Statistik Austria do marca 2025 narasel na 81,8 odstotka BDP. Največji izdatki so socialni transferji, ki predstavljajo 41,5 odstotka proračunskih odhodkov – od tega dve tretjini za pokojnine.
