Avstrijska vlada uvaja t. i. Geräte-Retter-Prämie, ki od 12. januarja 2026 nadomešča priljubljeni bonus za popravila, ukinjen maja lani. Nova subvencija pokriva polovico stroškov popravila, a z nižjim zgornjim pragom 130 evrov namesto nekdanjih 200 evrov.
Minister za okolje Norbert Totschnig je ob napovedi ukrepa pojasnil, da se bodo sredstva osredotočila na aparate, ki jih gospodinjstva najpogosteje potrebujejo in ki vežejo največ materiala. Med njimi so pralni in pomivalni stroji, hladilniki, zamrzovalniki, sesalniki ter električno orodje, kot so akumulatorski vijačniki. Nova shema izključuje pametne telefone, tablice, kolesa in e-kolesa, luksuzne ter wellness naprave, denimo masažne stole in naprave za karaoke.
Prejšnji bonus, ki ga je aprila 2022 uvedla tedanja ministrica Leonore Gewessler, je do svojega prenehanja maja 2025 zabeležil skoraj 1,8 milijona unovčenih bonov. Med najpogosteje popravljenimi napravami so bili pametni telefoni, pomivalni stroji, pralni stroji in kavni avtomati. Program je bil začasno ustavljen tudi zaradi suma goljufij, kar je spodbudilo revizijo pogojev.
Za obdobje od 2026 do 2028 je vlada namenila po 30 milijonov evrov letno iz proračunskih sredstev, brez podpore iz evropskih skladov, ki so sofinancirali prejšnji program. Gospodarska zbornica je ukrep pozdravila kot pomembno spodbudo za obrtništvo in rokodelstvo. Predsednik zvezne sekcije za obrt in rokodelstvo Manfred Denk je ob tem poudaril, da bodo podjetja pridobila dodatna naročila, potrošniki pa bodo lahko svoje naprave uporabljali dlje.
Upravičenci do subvencije so fizične osebe s stalnim prebivališčem v Avstriji. Bon je mogoče pridobiti prek spletne strani geräte-retter-prämie.at, unovčiti pa ga je treba v treh tednih pri enem od registriranih partnerskih podjetij. Administrativno preverjanje izvaja podjetje Kommunalkredit Public Consulting. Prenovljeni program vključuje tudi nekatere medicinske in negovalne pripomočke, kot so invalidski vozički, negovalne postelje ter merilniki krvnega tlaka.
Ukrep je del vladnih prizadevanj za zmanjšanje odpadkov in varčevanje z viri, obenem pa ustvarja nove poslovne priložnosti za lokalne servisne delavnice. Za Slovenijo, ki tovrstne zvezne subvencije za popravila nima, je avstrijski model lahko zgled za oblikovanje lastne politike krožnega gospodarstva.
