Avstrijska vlada je v sredo predstavila paket 113 ukrepov za zmanjšanje birokracije, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Če bodo obljube uresničene, bo to največja administrativna razbremenitev gospodarstva v zgodovini alpske republike.
Državni sekretar Sepp Schellhorn iz liberalne stranke NEOS je na tiskovni konferenci po seji vlade priznal, da je birokracija postala „davek brez davčne stopnje”. Po vladnih izračunih administrativno breme avstrijsko gospodarstvo letno stane približno 15 milijard evrov oziroma 3,8 odstotka BDP. Če bi ta znesek razdelili med vsa avstrijska podjetja, bi vsako v povprečju nosilo breme 25.000 evrov letno.
Breme je mogoče izraziti tudi v urah. Po podatkih avstrijske gospodarske zbornice WKÖ povprečno avstrijsko podjetje porabi 13 ur na teden za izpolnjevanje obrazcev, zbiranje dokazil in čakanje na odločbe. To je skoraj dva delovna dneva, čas, ki bi ga lahko namenili strankam, razvoju ali preprosto počitku.
Zakaj ravno zdaj
Pobudo je sprožila nova služba z imenom SEDA, kar je kratica za Servicestelle für Entbürokratisierungs- und Deregulierungsanliegen. Gre za urad, kamor lahko državljani in podjetja prijavijo birokratske absurde. Po podatkih zvezne vlade je SEDA v prvih mesecih delovanja prejela več kot 4.000 prijav. Schellhorn je govoril o „prademokratičnem procesu”, saj je 300 pogovorov s podjetniki, obrtniki, kmetovalci in uradniki oblikovalo končni seznam ukrepov.
Nekatere prijave so bile anekdotične, a povedne. Lastnik manjšega hotela je opisal, da mora voditi gostinsko knjigo v papirni obliki, čeprav vse podatke že vnaša v elektronski sistem. Gradbeni podjetnik je izračunal, da za eno samo gradbeno dovoljenje zbere podpise šestih različnih uradov. Kmetovalec je opozoril, da mora za subvencijo oddati isti dokument trem različnim organom.
Kaj se spreminja za državljane
Najbolj opazna sprememba zadeva tehnični pregled vozil, v Avstriji znan kot „Pickerl”. Dosedanji ritem je bil tri leta po nakupu, nato dve leti, nato vsako leto. Po novem bo prvi pregled šele štiri leta po nakupu, nato trikrat po dve leti, šele od desetega leta starosti vozila letni pregled.
Infrastrukturni minister Peter Hanke je za ORF ocenil, da bo sprememba prihranila „stotine milijonov evrov”, hkrati pa zatrdil, da ne gre za popuščanje pri varnosti. Avstrija se zgolj usklajuje z EU-standardi, ki jih večina držav že uporablja. V Sloveniji je za primerjavo prvi pregled po štirih letih, nato vsaki dve leti, letni pregled pa je obvezen šele po desetem letu.
Odpravljena bo tudi obveznost pridobivanja dovoljenj za namestitev sončnih elektrarn in polnilnih postaj za električna vozila. Doslej je moral lastnik hiše za sončne panele na strehi pridobiti soglasje občine, postopek, ki je v nekaterih primerih trajal mesece. Od januarja 2026 bo zadostovala zgolj priglasitev.
Kaj se spreminja za podjetja
Za podjetnike je najpomembnejša sprememba dvig meje za obvezno dvostavno knjigovodstvo. Dosedanja meja je bila 700.000 evrov letnega prometa, kar pomeni, da je moral tudi manjši obrtnik z dvema zaposlenima voditi kompleksno računovodstvo. Nova meja bo milijon evrov. Za srednje velika podjetja se meja dviga z milijona na 1,5 milijona evrov.
Schellhorn je pojasnil logiko. „Dvostavno knjigovodstvo ni slabo, je odlično orodje za upravljanje podjetja. Toda za čevljarja s tremi zaposlenimi je to breme, ki ga odvrača od dela.” Po ocenah vlade bo sprememba razbremenila približno 30.000 podjetij.
Od januarja 2026 bo mogoče obrtno dejavnost prijaviti povsem digitalno prek novega sistema GISAExpress. Doslej je bilo treba osebno na upravno enoto, prinesti fizične dokumente in čakati na obdelavo. Nov sistem obljublja odobritev v 24 urah za standardne dejavnosti.
Za naslednike družinskih podjetij se podaljšuje tako imenovani „grace period”, torej obdobje, v katerem lahko naslednik vodi podjetje brez vseh zahtevanih kvalifikacij, medtem ko jih pridobiva. Dosedanji rok treh let se podaljšuje na pet let. Ukrep je namenjen predvsem obrtnim podjetjem, kjer oče ali mati nenadoma zboli ali umre, sin ali hči pa mora prevzeti vodenje, čeprav še nima mojstrskega izpita.
| Ukrep | Sprememba |
|---|---|
| Tehnični pregled vozil | Prvi pregled po 4 letih namesto 3, nato vsaki 2 leti do 10. leta |
| Dvostavno knjigovodstvo | Meja dvignjena s 700.000 na 1.000.000 EUR prometa |
| Prijava obrta | Popolnoma digitalna od januarja 2026 prek GISAExpress |
| Sončne elektrarne | Odprava dovoljenj, zadostuje priglasitev |
| Gradbena dovoljenja | Enotna vstopna točka (One-Stop-Shop) |
| Nasledstvo podjetij | Prehodno obdobje podaljšano s 3 na 5 let |
| Hramba računov | Odprava papirne oblike, zadostuje digitalna |
| Poslovni register | Sprejem dokumentov v angleščini brez sodnega prevoda |
Gradbena dovoljenja kot nacionalna sramota
Poseben razdelek je vlada namenila gradbenim in obratovalnim dovoljenjem. Po podatkih zveznega urada za statistiko povprečni čas za pridobitev dovoljenja v Avstriji znaša 222 dni. Na Danskem je to 65 dni, na Finskem 70 dni. Slovenija je nekje vmes, odvisno od občine in zahtevnosti projekta, toda redko pod 100 dni.
Schellhorn je priznal, da je številka „nacionalna sramota”. Rešitev naj bi bil tako imenovani One-Stop-Shop, torej ena vstopna točka, kjer investitor odda vlogo, sistem pa interno komunicira z vsemi pristojnimi organi, od občine do gasilcev, od spomeniškega varstva do okoljske inšpekcije. Podoben sistem že deluje na Danskem in v Estoniji.
Hkrati vlada obljublja poenostavitev okoljskih presoj. Postopki UVP (Umweltverträglichkeitsprüfung) za večje projekte naj bi se skrajšali, čeprav Schellhorn ni navedel konkretnih rokov. Zeleni, ki so v opoziciji, so opozorili, da poenostavitev ne sme pomeniti razvodenitve okoljskih standardov.
Slovo od papirnih računov
Med ukrepi za modernizacijo uprave izstopa odprava obveznosti hranjenja papirnih računov. Doslej so morala podjetja hraniti fizične kopije računov sedem let, kar je v praksi pomenilo arhive škatel v kleteh in skladiščih. Od leta 2026 bo zadostovala digitalna oblika, davčne preglede pa bo mogoče opraviti na daljavo.
Hotelirji bodo lahko vodili digitalni gostinski list namesto papirnih prijavnic, ki jih je treba hraniti in na zahtevo posredovati policiji. Sistem bo povezan s centralno evidenco, kar bo olajšalo tudi statistično spremljanje turizma.
Podjetja, ki poslujejo z mednarodnimi partnerji, bodo lahko v avstrijski poslovni register (Firmenbuch) oddajala dokumente v angleščini, brez obveznega sodnega prevoda. Ukrep je namenjen predvsem zagonskim podjetjem in tehnološkim firmam, ki želijo pritegniti tuje investitorje.
Kritiki niso navdušeni
Opozicija je bila do paketa zadržana. Generalni sekretar FPÖ Michael Schnedlitz ga je v izjavi za APA označil za „zbirko banalnosti”, ki ne naslavlja pravih težav, torej po njegovem mnenju previsokih davkov in prekomernega urejanja trga dela. Zeleni so opozorili, da večina ukrepov ostaja na ravni napovedi, delovnih skupin in preveritev, torej še brez konkretne zakonodaje.
Gospodarstvo je bilo bolj naklonjeno, a previdno. Predsednik Industriellenvereinigung Georg Knill je v izjavi za medije paket označil za „pomemben in že zdavnaj potreben prvi korak”, toda dodal ključno opozorilo. „Potrebna bo vztrajnost. Birokracija ima sposobnost regeneracije, če vlada popusti, se bo v petih letih vse vrnilo na staro.”
Podobno je za APA razmišljal direktor štajerske gospodarske zbornice Johannes Schedlbauer. „113 ukrepov je dober signal. Toda morajo se uresničiti hitro in dosledno. Podjetja ne potrebujejo novih obljub, potrebujejo rezultate.”
Kdaj bo paket zaživel
Gospodarski minister Wolfgang Hattmannsdorfer je na tiskovni konferenci napovedal, da bodo zakonski predlogi njegovega resorja v javni obravnavi že prihodnji teden. Večina ukrepov naj bi začela veljati januarja 2026, nekateri, predvsem tisti, ki zahtevajo spremembe zvezne zakonodaje, pa do sredine leta.
Schellhorn je napovedal tudi nadaljnje pakete. „To ni konec, to je začetek,” je dejal. „Tu vlada skalpel, ne motorna žaga.” S tem je nakazal, da vlada ne načrtuje radikalnih rezov, torej odpuščanja uradnikov ali ukinjanja celih organov, temveč postopno poenostavljanje postopkov.
Slovenija se sooča s podobnimi težavami, od staranja prebivalstva do pomanjkanja delovne sile. Avstrija je v mednarodnih primerjavah konkurenčnosti redno uvrščena višje, in če ji uspe dodatno znižati administrativno breme, bo razlika še večja.
Avstrija je v preteklih dveh desetletjih že večkrat napovedovala debirokratizacijo. Schüsslova vlada je v zgodnjih 2000. obljubljala poenostavitve, Kurzova administracija je v poznih 2010. govorila o „vitki državi”. Nobena od reform ni trajno spremenila sistema. Schellhorn, državni sekretar iz najmanjše koalicijske stranke, ima pred sabo enako nalogo in enake ovire.
