V sredo bodo slovesno odprli drugo cev osemkilometrskega avtocestnega predora Karavanke, dan pozneje bo po njej stekel promet. Karavanški predor je bil od leta 1991 edini enocevni na slovenskem avtocestnem omrežju.
Vozniki, ki redno vozijo proti Avstriji, olajšanja ne bodo občutili še leta. Takoj po preusmeritvi prometa v novo vzhodno cev se bo stara zahodna cev zaprla za celovito sanacijo. Promet bo do leta 2029 potekal enosmerno po eni sami cevi, torej v enakih razmerah kot doslej. Šele takrat bo v obeh ceveh stekel ločen enosmerni promet, omejitev hitrosti pa se bo dvignila z 80 na 100 kilometrov na uro.
Slovenski del vzhodne cevi meri 3.546 metrov, avstrijski 4.402 metrov. Asfinag je vrtanje začel septembra 2018 in svoj, daljši del dokončal do septembra 2021. Na slovenski strani je Dars zaradi zapletov pri izbiri izvajalca prvo lopato zasadil šele avgusta 2020, dve leti pozneje. Preboj je sledil marca 2024. Od podpisa pogodbe do otvoritve bo minilo skoraj šest let, čeprav je bil prvotni rok 62 mesecev. Končni rok se je podaljšal na 86 mesecev, med drugim zaradi neugodne geologije v permokarbonskem območju, kjer so se pojavile deformacije do enega metra.
Cena gradnje slovenskega dela se je od podpisa pogodbe s turškim podjetjem Cengiz Insaat zvišala z 98,5 na skoraj 115 milijonov evrov brez DDV. Z davkom je to 140,2 milijona evrov, 20 milijonov več kot prvotnih 120,2 milijona. Dars je pet aneksov utemeljil s podražitvijo materialov, energentov in gradbene mehanizacije. Na avstrijski strani je gradnjo izvedlo domače podjetje Swietelsky.
Dars je konec lanskega leta za sanacijo stare cevi izbral konzorcij družb Kolektor CPG, Gorenjska gradbena družba in Kolektor Koling s ponudbeno ceno 82,5 milijona evrov brez DDV. Skupna cena obeh posegov, nove cevi in obnove stare, bo presegla 197 milijonov evrov brez DDV. Z DDV se investicija približa četrt milijarde evrov.
Karavanški predor je le eden od Darsovih odprtih projektov. Družba je leta 2024 za investicije namenila 381 milijonov evrov, med njimi za tretjo razvojno os in nadgradnjo štajerske avtoceste. Nova cev se je financirala iz kreditov, lastnih sredstev in sredstev Instrumenta EU za povezovanje Evrope, saj je predor del jedrnega omrežja TEN-T.
Od otvoritve leta 1991 je skozi predor peljalo več kot 50 milijonov vozil, promet pa ves čas narašča. Zastoji so bili stalnica zlasti ob koncih tedna in med poletno sezono. Načrti za dvocevni predor so obstajali že pred gradnjo leta 1986, a je bila druga cev opuščena, ker prometa ni bilo dovolj. Od takrat je trajalo 40 let, da je bila odločitev popravljena.
Otvoritev v sredo, začetek prometa v četrtek in začetek sanacije stare cevi takoj zatem pomenijo, da bo resnični učinek za voznike in logistično panogo opazen šele leta 2029. Do takrat ostaja predor Karavanke ozko grlo, le da bo promet tekel po novejši cevi.
