Avstrija vstopa v tretje leto gospodarske stagnacije: Kaj kriza največjega alpskega gospodarstva pomeni za Slovenijo?

Po dveh zaporednih recesijskih letih ostaja avstrijsko gospodarstvo v najdaljši fazi šibkosti v povojni zgodovini. Bruto domači proizvod je lani upadel za 0,9 odstotka, leto prej pa za en odstotek, poroča WIFO (Inštitut za gospodarske raziskave).

“Avstrijsko gospodarstvo se nahaja v najdaljši fazi šibkosti v Drugi republiki”, je za avstrijske medije povedal Gabriel Felbermayr, direktor WIFO. “V zadnjih dveh letih in pol je gospodarska aktivnost padla skupaj za 3,3 odstotka.”

Za letos ostajajo napovedi skromne – WIFO napoveduje stagnacijo z možno minimalno rastjo od 0,1 do 0,4 odstotka, Inštitut za višje študije (IHS) pa pričakuje podoben izid. Šele prihodnje leto ekonomisti napovedujejo vrnitev rasti od enega do 1,2 odstotka.

Industrijska kriza v jedru težav

Industrijska proizvodnja je padla za 12 odstotkov od četrtega četrtletja 2022, po podatkih Eurostata, ki jih navaja OeNB (Avstrijska narodna banka). Naložbe v opremo so se zmanjšale za šest odstotkov, izvoz blaga pa je padel za 12 odstotkov v istem obdobju.

“Vidimo celovit padec – v predelovalni industriji, gradbeništvu, zdaj pa tudi upočasnitev v storitvenem sektorju”, navaja WIFO v svoji najnovejši prognozi iz oktobra letos.

Brezposelnost je oktobra dosegla sezonsko prilagojeno stopnjo 7,6 odstotka – najvišjo raven v zadnjih nekaj letih in znaten skok glede na 6,4 odstotka leta 2023, je sporočil avstrijski Zavod za zaposlovanje (AMS). Nova delovna mesta nastajajo skoraj izključno v javnem sektorju, predelovalna industrija pa odpušča.

Inflacija ostaja visoka

Avstrija je med državami EU z najvišjo inflacijo. Oktobra letos je letna inflacija znašala štiri odstotke – dvakrat več kot leto prej, je objavil avstrijski Statistični urad. Za konec leta WIFO napoveduje, da se bo inflacija ustalila okoli treh odstotkov, padec pod to raven pa se pričakuje šele prihodnje leto.

“Stroški energije so še vedno na ravneh, ki našim podjetjem dajejo slabost glede na mednarodno konkurenco”, je za avstrijske medije opozoril Stefan Ehrlich-Adám, predsednik odseka za industrijo v Gospodarski zbornici na Dunaju (Wirtschaftskammer Wien), med novembrskim novoletnim sprejemom industrialcev.

*

Proračunska konsolidacija ogroža nadaljnjo rast

Proračunski primanjkljaj je lani dosegel 4,7 odstotka BDP, precej nad maastrichtsko mejo treh odstotkov, poroča Evropska komisija. Nova koalicijska vlada – zavezništvo konservativne Ljudske stranke (ÖVP), socialdemokratov (SPÖ) in liberalne stranke NEOS, oblikovana marca letos – mora v prihodnjih letih prihraniti med 18 in 24 milijard evrov.

“Nova zvezna vlada se sooča z nalogo znatne proračunske konsolidacije, katere učinki trenutno še niso jasni”, piše WIFO v najnovejši prognozi. Ekonomisti opozarjajo, da lahko vsaka odstotna točka zmanjšanja javne porabe upočasni rast za 0,9 odstotne točke.

“Glavni pogoj za predvideno zmerno rast je, da se industrija v euroobmočju jasno opomore”, je dejal Felbermayr. “Če se zdaj v vseh državah, zaradi maastrichtskih ciljev, začne varčevanje, se to ne bo zgodilo.”

Neposreden vpliv na Slovenijo

Kot šesta najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije s skupno menjavo 6,8 milijarde evrov lani je Avstrija ključna za slovensko gospodarstvo, kažejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije.

Slovenija je lani v Avstrijo izvozila blago v vrednosti 2,7 milijarde evrov, uvoz pa je znašal 4,1 milijarde evrov, navaja portal Izvozno okno SPIRIT Slovenija. Trgovinski primanjkljaj z Avstrijo znaša 1,5 milijarde evrov.

“Slovenija in Avstrija imata visoko prepletene industrijske verige in skupaj tvorita strateško pomembno panevropsko logistično platformo”, je za portal Si21 izjavil Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, na poslovnem forumu oktobra na Dunaju.

Avstrija je hkrati največji vlagatelj v Sloveniji – med 1150 slovenskimi podjetji z avstrijskim kapitalom jih je mnogo med najpomembnejšimi slovenskimi izvozniki, poroča SPIRIT Slovenija.

Še posebej pomembne so povezave v lesni industriji. Les in lesni izdelki predstavljajo sedem odstotkov skupnega slovenskega izvoza v Avstrijo z vrednostjo 180,5 milijona evrov lani, Slovenija pa hkrati uvaža avstrijski les v vrednosti 165,2 milijona evrov, navajajo podatki s portala Izvozno okno.

Slovenija je bila lani peti največji izvoznik lesa in lesnih izdelkov v Avstrijo (3,6-odstotni delež) ter tretji največji uvoznik avstrijskega lesa (6,1-odstotni delež), poroča SPIRIT Slovenija.

Prenos recesije prek dobavnih verig

Upočasnitev avstrijskega gospodarstva se neposredno odraža na slovenskih izvoznikih, zlasti v avtomobilski industriji, strojegradnji in predelavi kovin – sektorjih, kjer so slovenska podjetja globoko integrirana v avstrijske dobavne verige.

Inštitut za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je oktobra objavil, da je BDP Slovenije v prvem četrtletju letos padel za 0,7 odstotka glede na isto obdobje lani. Eden ključnih dejavnikov, kot navaja UMAR, je šibkejše povpraševanje s ključnih evropskih trgov, vključno z Avstrijo.

“Gospodarsko rast letos bo gnalo predvsem domače povpraševanje, zlasti potrošnja gospodinjstev”, piše UMAR v jesenskem poročilu. “Pričakuje se, da bo izvoz blaga ostal pod pritiskom zaradi šibkejše aktivnosti v evropski industriji.”

Avstrija se spopada s podobnimi strukturnimi težavami kot Slovenija – visokimi stroški energije, stroški dela in birokracijo. Razlika je v tem, da mora Avstrija izvesti obsežno proračunsko konsolidacijo, ki bi lahko dodatno zadušila povpraševanje na trgu, ključnem za slovenske izvoznike.

Geopolitični dejavniki slabšajo obete

Vrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo in napovedano povečanje carin na uvoz iz EU predstavljata dodatno tveganje za obe državi. Združene države so pomemben trgovinski partner tako za Avstrijo kot za Slovenijo.

Prihodnost je odvisna tudi od okrevanja nemške industrije. Približno 30 odstotkov avstrijskega izvoza gre v Nemčijo, za Slovenijo pa je Nemčija vodilni izvozni trg s 24,2 odstotka skupnega izvoza lani, kažejo podatki Statističnega urada Slovenije.

“S postopnim izboljšanjem tujega povpraševanja se pričakuje okrevanje izvozno usmerjenega sektorja gospodarstva v naslednjih dveh letih”, navaja UMAR v prognozi za obdobje 2025-2027.

Obstajajo tudi pozitivni signali. Indeks nabavnih menedžerjev Bank Austria je maja letos dosegel 56,1 točke – precej nad mejo 50 točk, ki ločuje ekspanzijo od krčenja, poroča banka.

Zasebna potrošnja v Avstriji bi lahko bila motor okrevanja s predvideno rastjo od 0,6 do 0,7 odstotka letos, kar bi moralo postopoma dvigniti tudi povpraševanje po slovenskih izdelkih, pišejo avstrijski gospodarski inštituti.

Opomba: Avstrija je 6. najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije v blagovni menjavi (2024).
Vir: Statistični urad Republike Slovenije (SURS), SPIRIT Slovenija – Izvozno okno, november 2025

Strukturno partnerstvo pred preizkušnjo

Na poslovnem forumu oktobra na Dunaju, ki je zbral skoraj 300 predstavnikov podjetij, raziskovalnih ustanov in diplomacije obeh držav, je minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han v video nagovoru poudaril, da sta “sodelovanje in medsebojno zaupanje temelj vsakega uspeha”.

“Avstrija je hkrati največja vlagateljica v Sloveniji, mnoga med 1150 slovenskimi podjetji z avstrijskim kapitalom pa so med našimi najpomembnejšimi izvozniki”, je za Si21 dejal Frangež. “Zato smo partnerji in zavezniki v skupni ambiciji oživitve evropskega gospodarstva.”

William Nest, avstrijski gospodarski svetovalec v Sloveniji, je za slovenske medije poudaril, da sta “obe državi majhni, odprti in izvozno usmerjeni gospodarstvi s primerljivo gospodarsko strukturo”.

Ta strukturna podobnost pomeni, da obe državi delita tudi podobne izzive. Hitrost avstrijskega okrevanja bo neposredno vplivala na gospodarske obete Slovenije v prihodnjih letih.