Avstrijska izvozna industrija se sooča z resnimi strukturnimi težavami. Po podatkih avstrijske centralne banke (OeNB) je država v letu 2025 izgubila 4,5 odstotka svojih izvoznih tržnih deležev, kar predstavlja enega najhujših padcev v zadnjih desetletjih.
V zadnjih dveh letih in pol je Avstrija skupno izgubila osem odstotkov izvoznih tržnih deležev. OeNB za tekoče leto napoveduje nadaljnje izgube, kar pomeni, da se negativni trend še ne bo ustavil.
Jedro problema tiči v padajoči cenovni konkurenčnosti. Med letoma 2019 in 2024 so stroški dela na enoto v Avstriji narasli za 30 odstotkov, medtem ko je povprečje evrskega območja znašalo 20 odstotkov. V primerjavi z Nemčijo, najpomembnejšo trgovinsko partnerico, je razlika še bolj očitna: avstrijske plače so v obdobju 2020-2025 narasle za 27 odstotkov, nemške pa le za 15 odstotkov.
Kot poroča gospodarska zbornica WKO, četrtina avstrijskih izvoznikov blaga že čuti pritisk kitajske konkurence. Kitajska podjetja so v zadnjih letih občutno okrepila prisotnost v segmentih srednje in visoke tehnologije, torej ravno tam, kjer je avstrijska industrija tradicionalno močna.
Izvoz v Združene države Amerike je v prvi polovici leta 2025 upadel za 14 odstotkov. Nepredvidljiva ameriška carinska politika, ki jo vodi administracija predsednika Trumpa, vnasla dodatno negotovost v že tako težke razmere.
“Avstrija je bila edina država v EU z dvema zaporednima letnima recesije,” ugotavlja WKO v svojem januarskem konjunkturnem poročilu. Medtem ko se BDP Unije v letu 2025 povečuje za 1,2 odstotka, avstrijska gospodarska rast stagnira.
Okrevanje izvoza v prihodnjih letih bo po ocenah OeNB kvečjemu zmerno. Rast stroškov dela na enoto se sicer umirja, toda izgubljena konkurenčnost iz preteklih let ostaja. K temu je treba prišteti še 9-odstotno apreciacijo evra v primerjavi z dolarjem od začetka leta, kar dodatno draži avstrijske izdelke na svetovnih trgih.
Gospodarska zbornica poziva k ukrepanju na več ravneh: poleg izboljšanja cenovne konkurenčnosti tudi k pospešeni implementaciji evropske industrijske strategije, poglabljanju enotnega trga in sklepanju novih trgovinskih sporazumov na ravni EU.
Industrijska proizvodnja v osrednjih panogah, kot sta strojegradnja in avtomobilska industrija, beleži dolgotrajen in oster upad. Tudi turizem, tradicionalna opora storitvenega sektorja, čuti posledice preteklega nadpovprečnega dviga cen.
