Slovenci tudi v letu 2025 pri vsakodnevni mobilnosti niso bistveno spremenili navad. Avtomobil ostaja daleč najpogostejše prevozno sredstvo, tako po številu poti kot po prevoženi razdalji, kažejo podatki Statističnega urada. Povprečen prebivalec je na dan opravil 2,3 poti, skupaj prevozil 32 kilometrov in za premike porabil približno 55 minut.
Podatki potrjujejo, da se Slovenija kljub razpravam o trajnostni mobilnosti še vedno zanaša predvsem na osebni avtomobil, spremembe pa so počasne in postopne.
Statistika dnevne mobilnosti za leto 2025 zajema prebivalce, stare od 15 do 84 let. Povprečno število dnevnih poti se je v primerjavi z letom 2021 rahlo povečalo, a ostaja nižje kot pred pandemijo. Leta 2017 so Slovenci v povprečju opravili 2,7 poti na dan, kar pomeni, da se je obseg mobilnosti dolgoročno nekoliko zmanjšal.
Večina poti je kratkih. Kar 93 odstotkov vseh dnevnih poti je bilo krajših od 50 kilometrov, tretjina pa celo krajših od 2,5 kilometra.
Kratke poti pogosto brez hoje
Čeprav so številne poti kratke, se prebivalci Slovenije pogosto še vedno odločijo za avtomobil. Pri približno polovici poti, krajših od 2,5 kilometra, so sicer hodili peš, a to pomeni, da je bila druga polovica opravljenih z drugimi prevoznimi sredstvi, največkrat prav z avtom.
Povprečna pot je bila dolga 14,4 kilometra in je trajala 24 minut. Kar 41 odstotkov vseh poti je trajalo deset minut ali manj, kar dodatno kaže na potencial za večjo uporabo hoje in kolesarjenja.
Avtomobil še vedno brez konkurence
Avtomobil je tudi lani predstavljal hrbtenico vsakodnevne mobilnosti. Z njim je bilo opravljenih 68 odstotkov vseh poti, kar je skoraj enak delež kot v letih 2021 in 2017. Še bolj zgovoren je podatek o prevoženih razdaljah. Z avtomobilom so Slovenci opravili kar 83 odstotkov vseh dnevnih kilometrov.
Kljub rahlemu padcu tega deleža v primerjavi s preteklimi leti avtomobil ostaja prevladujoče prevozno sredstvo, predvsem zunaj večjih mestnih središč.
Podatki razkrivajo tudi nizko zasedenost avtomobilov. Pri 55 odstotkih vseh voženj je bil v vozilu le voznik. Povprečna zasedenost avtomobila je znašala 1,6 osebe, kar je nekoliko več kot leta 2021, a manj kot leta 2017.
To pomeni, da velik del vsakodnevnega prometa ustvarjajo posamezniki, ki se vozijo sami, kar ima neposredne posledice za prometne obremenitve, porabo energije in izpuste.
Pomemben, a omejen javni prevoz
Javni potniški promet je imel leta 2025 omejeno vlogo. Z avtobusi in vlaki je bilo opravljenih sedem odstotkov vseh prevoženih razdalj, kar je enako kot leta 2017 in nekoliko več kot leta 2021.
Izstopa predvsem področje izobraževanja. Skoraj polovica poti, povezanih s šolanjem ali študijem, je bila opravljenih z javnim prevozom, kar kaže, da je ta za mlajše generacije še vedno ključna alternativa avtomobilu.
Največ poti, kar 35 odstotkov, so prebivalci opravili zaradi prostega časa. Prav pri teh poteh je bil delež hoje in kolesarjenja nadpovprečen. Kar 35 odstotkov takšnih poti je bilo opravljenih peš, šest odstotkov pa s kolesom.
To nakazuje, da so spremembe mobilnih navad mogoče, ko ljudje niso časovno omejeni ali vezani na urnike.
Četrtina prebivalcev brez dnevnih poti
Zanimiv je tudi podatek, da skoraj četrtina prebivalcev na povprečen dan ni opravila nobene poti. Ta delež je enak kot leta 2021, ko je mobilnost še zaznamovala epidemija, in bistveno višji kot leta 2017.
Razlogi segajo od dela na daljavo do staranja prebivalstva, hkrati pa gre za pomemben signal pri načrtovanju prometnih in urbanih politik.
Preberite več:
Podatki za leto 2025 potrjujejo, da se mobilnost v Sloveniji spreminja počasi. Avtomobil ostaja prva izbira, javni prevoz ima stabilno, a omejeno vlogo, aktivne oblike gibanja pa so močne predvsem pri krajših in prostočasnih poteh.
